Obsežnejše davčne reforme ni več v programu vlade v tem mandatu, je razbrati iz izjav ministra za finance Klemna Boštjančiča.
"Ne verjamem v velike reforme. Že male spremembe so pospremljene z veliko komentarji, v glavnem negativnimi," je povedal Klemen Boštjančič.
"Davčna reforma je stvar malih korakov in možno jo je narediti na začetku mandata. Politiki nimajo želje za velike spremembe," je minister Klemen Boštjančič odgovoril na vprašanje Marje Milič, odgovorne urednice digitalnega uredništva Bloomberg Adria.
Preberi še

Reševanje druge ljudske obveznice ali kako so jo potisnili na 250 milijonov evrov
Fizične osebe državi zaupale 30 milijonov evrov manj kot leto prej.
25.03.2025

Speče milijarde evrov Slovencev na bankah: Koliko so jih predramili z ljudsko obveznico?
V soboto je potekel rok za vpis druge izdaje ljudske obveznice.
24.03.2025

Z ministrom o davkih na nepremičnine, kriptu in izvedenih finančnih instrumentih
Finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču se zdi smešna obdavčitev izvedenih finančnih instrumentov in neobdavčitev kriptovalut. Obetajo se spremembe.
26.11.2024

Udeleženci Business Foruma 2025 o pomenu dogodka in Trumpu
Takšni dogodki odpirajo razpravo o priložnostih v regiji, meni Marko Voljč finančni svetovalec.
01.04.2025

Mark L. Vorsatz, Andersen: Zaradi Trumpove politke so podjetja v krču
Mark L. Vorsatz, prvi mož globalne svetovalne družbe Andersen, na konferenci Bloomberg Adria.
01.04.2025
Minister pogreša celovitejši pogled na davke
"Ne verjamem v velike reforme. Že male spremembe so pospremljene z veliko komentarji, v glavnem negativnimi," je povedal Boštjančič. Pri razpravi o davkih Boštjančič pogreša celovitejši pogled, ki vključuje tudi socialno politiko in "ustrezen nivo javnih storitev."
"Moti me, da se zelo ozko gleda na davke. Ne strinjam se, da so davki čarobna paličica. Davki so zgolj podporna politika, najpomembnejše je ustvariti ustrezno poslovno okolje," je povedal minister Boštjančič. "Ustrezno poslovno okolje ni zgolj nižanje davkov."
Matej Mišič
Tujci so manj kritični do slovenskega poslovnega okolja kot Slovenci, je poudaril minister. Izpostavil je podjetja iz farmacije in biotehnologije, ki veliko vlagajo v Sloveniji in naše poslovno okolje ocenjujejo pozitivno. "Generalni direktor Sandoza je v intervjuju za Süddeutche Zeitung kot dober primer okolja za investicije navedel Slovenijo."
Slovenija prisluhne željam gospodarstva
Kako doseči produktivnost 100 tisoč evrov na delovno mesto, kot je ob začetku mandata obljubil premier Robert Golob? Slovenija spodbuja visoko produktivna delovna mesta, meni Boštjančič. "Smo ena boljših držav. Z vidika subvencij, pa tudi prilagodljivosti." Kot primer odziva politike na potrebe gospodarstva je navedel nov študij farmacije na mariborski univerzi.
"Davki so zgolj podporna politika, najpomembnejše je ustvariti ustrezno poslovno okolje," je povedal minister Boštjančič.
Od zasebnih podjetij v Sloveniji bi si minister želel "več predrznosti, več ambicioznosti." Da bi rasla tudi s prevzemi, ne zgolj organsko, vendar je konzervativnost lastnost slovenskega gospodarstva, pravi minister. "Sam si ne bi drznil svetovati posameznim podjetjem, kako naj ukrepajo," je povedal minister, saj podjetja sama najboljše vedo, v kakšnem okolju poslujejo.
Uvrstitev kakšnega večjega državnega podjetja v trgovanje na slovenski borzi ni "čarobna paličica", ki bi rešila problem nizke likvidnosti slovenskega kapitalskega trga, pravi minister Boštjančič.
Kaj se dogaja z nepremičninskim davkom?
Kje smo z nepremičninskim davkom? Oziroma davkom na premoženje. Vlada ima pripravljen predlog zakona, ki ga še niso objavili, je povedal minister Boštjančič. Pri predlogu so upoštevali številne kritike, ki so jih prejeli med javno razpravo.
Uvrstitev kakšnega večjega državnega podjetja v trgovanje na slovenski borzi ni "čarobna paličica", ki bi rešila problem nizke likvidnosti slovenskega kapitalskega trga, pravi minister Boštjančič.
V komentarju na sporne poteze nove ameriške administracije predsednika Donalda Trumpa Boštjančič ocenjuje, da je svet je še vedno v šoku. Slovenija je rabi čakati na ukrepanje EU, lahko se odzove samostojno in hitro. Recimo z razvojem obrambne industrije, kjer je pričakovati velike investicije.