E-pismo: Pokojninska črna luknja

Poglejmo nekoliko podrobneje naslednje neskladje; brezposelnost je v Sloveniji rekordno nizka, tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami. S podatkom se je na družabnih omrežjih pohvalila tudi vlada.

Po najnovejših podatkih Eurostata je bila brezposelnost v Sloveniji avgusta letos 2,9-odstotna, kar je najnižje v EU - takšno stopnjo ima tudi Malta. Povprečna brezposelnost v EU je znašala 5,9 odstotka, v evroobmočju pa 6,3 odstotka. Zaposlenost, druga plat tega kovanca, je v Sloveniji rekordno visoka - zaposlenih je slab milijon ljudi.

 

 

Kljub izjemno ugodnim razmeram na trgu dela je Slovenija obenem zabeležila manj pohvale vreden "dosežek" – rekordno visok primanjkljaj pokojninske blagajne. Letos bo državni proračun pokril za 1,4 milijarde evrov visok razkorak med prihodki in odhodki pokojninske blagajne, naslednje leto bo luknja velika že 1,6 milijona evrov. In to kljub rekordno visoki zaposlenosti in visoki rasti plač, iz katerih se plačujejo prispevki.

Milijardna posojila za pokrivanje primanjkljaja

Dodajmo še en podatek, ki običajno ne najde mesta med najbolj udarnimi novicami. Država bo letos za "servisiranje javnega dolga", kot se učeno reče plačevanju obresti, namenila 897 milijonov evrov. Zgolj za obresti. Več kot za celotno zdravstvo, ki bo dobilo 790 milijonov evrov.

Če pogledamo kot delež, bo državni proračun letos od skupaj 17,1 milijarde evrov odhodkov zgolj za pokojninski primanjkljaj in obresti za posojila plačal 2,3 milijarde evrov, kar predstavlja 13,5 odstotka državnega proračuna.

 

Državni proračun bo imel v letu 2026 2,1 milijarde evrov primanjkljaja. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja ter za odplačilo dolga se namerava država naslednje leto zadolžiti za 5,3 milijarde evrov, v letu 2027 pa za 6,5 milijarde evrov, je ta teden ob predstavitvi proračunov 2026 in 2027 povedal minister za finance Klemen Boštjančič.

To žal niso le fantomske številke in akademske razprave. Kot smo videli, taisti proračun tudi pokriva pokojninsko luknjo in trend kaže, da se ta le še povečuje. Veselje sedanjih in bodočih upokojencev je ob obetu višjih pokojnin zaradi pokojninske reforme razumljivo in upravičeno.

Kaj bo, ko pride naslednja kriza?

A trendi kažejo, da se na obzorju zbirajo črni oblaki. Kako dolgo se lahko ta igra nadaljuje? Kaj se bo zgodilo ob naslednji krizi, ki bo povečala brezposelnost in dodatno znižala prihodke tako proračuna kot pokojninske blagajne? Bomo dobili novi Zujf?

Ministra za finance so ob napovedi obvezne božičnice vprašali, ali je v letošnjem proračunu dovolj denarja za izplačilo božičnice javnim uslužbencem. Odgovoril je tako, da ni odgovoril: "V proračunu je, ali pa ni dovolj denarja, proračun je kompleksna stvar."

Državljani lahko skozi zgornje številke odgovor najdejo sami. Lep konec tedna želim.