Obveznice leta 2023 znova zasijale, tudi pri nas obrat krivulj donosnosti

Po letu 2022, ki so ga vlagatelji na dolžniškem trgu hitro pozabili, je leto 2023 prineslo številne izzive. Rast obrestnih mer centralnih bank je navadno pozitivno okolje za dvig zahtevane donosnosti na obveznice in tako je bilo tudi tokrat. Za desetletne ameriške obveznice, ki tradicionalno veljajo za varno zatočišče vlagateljev, so vlagatelji oktobra 2023 zahtevali celo pet odstotkov obresti, ob koncu leta pa 110 bazičnih točk manj. Podobno je bilo tudi gibanje zahtevane donosnosti na slovenske obveznice, kjer pa je decembra prišlo do obrata obeh krivulj donosa.

Eden najbolj spremljanih kazalnikov za prihod recesije na Wall Streetu je obrnjena krivulja zahtevane donosnosti na obveznice. Do tega pojava pride, ko zahtevani donos obveznice s krajšo ročnostjo, kot je dvoletna, presega zahtevano donosnost na obveznice z daljšo ročnostjo, recimo desetletno. Pojav je razmeroma pogost čez lužo, decembra 2023 pa sta se prvič v zgodovini obrnili zahtevani donosnosti na slovenski obveznici.

Na zadnji dan trgovalnega leta 2023 je bila zahtevana donosnost na desetletno slovensko obveznico 2,82 odstotka, medtem ko je bila za dveletno obveznico pri 2,96 odstotka. Do obrata je prišlo v prvih dneh decembra 2023.

"Kot že nekaj časa videno v ZDA in pri referenčni evropski krivulji v Nemčiji, v trenutni tržni situaciji inverznost krivulje obrestnih mer ni nič nenavadnega," je konec novembra povedal Rok Makovec iz Nove KBM. Kot je pojasnil, gre za to, da so pričakovanja na krajšem delu krivulje bistveno večja kot na daljšem delu krivulje donosnosti. "K temu zelo pripomore depozitna obrestna mera ECB, ki je trenutno pri štirih odstotkih in posredno vpliva na druge evropske krivulje donosnosti," je dejal Makovec.

Zgodovinsko gledano je inverzna krivulja razmeroma dober napovednik recesije. Obrnjena krivulja zahtevanih donosov med kratkoročno in dolgoročno zapadlostjo ameriške obveznice je v zadnjih 40 letih pravilno napovedala recesijo.

Ob tem številne študije ugotavljajo, da je obrnjena krivulja zahtevanih donosov tudi jedrnih držav evrskega območja na agregatni ravni uspešno napovedovala recesijo. "Po drugi strani pa se krivulja ni obnesla enako gotovo pri napovedovanju recesije v perifernih državah evrskega območja, kamor spada tudi Slovenija," je konec novembra dejal Jure Rogač, specialist za upravljanje iz Save Infonda.

Pregovorno varno zatočišče v letu 2023 dokaj nihajno

Že dobro leto in pol pa sta obrnjeni tudi ameriški krivulji donosnosti. Trenutno je zahtevana donosnost na desetletno ameriško obveznico pri 3,88 odstotka, medtem ko je na dveletno pri 4,29 odstotka. Razpon med njima je tako 42 bazičnih točk. V zadnjem obdobju so zahtevane donosnosti za državne obveznice čez lužo že krepko upadle. Od vrha pred dvema mesecema je zahtevana donosnost na desetletne upadla za več kot 110 bazičnih točk, za krajše pa za več kot 80 bazičnih točk.

Čeprav je večji del leta 2023 zaznamoval boj centralnih bankirjev z inflacijo, pa je ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) v zadnjem četrtletju začela omenjati premik v denarni politiki. Ob tem so iz ameriškega gospodarstva prihajali pozitivni signali, inflacija pa se počasi ohlaja.

"Če pride do nadaljnjega upadanja inflacije, v kombinaciji z nižanji obrestnih mer (oziroma napovedmi znižanj), se bo zahtevana donosnost obveznic še naprej zniževala in posledično zviševala cena," je napovedal Rok Potočnik, višji upravitelj premoženja NLB Skladi.

Svetovni dolžniški trg je tako na dobri poti, da zabeleži največjo dvomesečno rast doslej, saj se na trgih krepijo pričakovanja, da bodo centralne banke znižale obrestne mere v letu 2024. Glede na obrestne zamenjave vlagatelji v ZDA in na Otoku predvidevajo znižanje obrestnih mer za približno 150 bazičnih točk, medtem ko za območje evra napovedujejo upad za 170 bazičnih točk.

"Zdaj smo priča karnevalu na obvezniškem trgu. Vlagatelji v obveznice so hibernirali in zdaj prihajajo iz svojih brlogov," je za Bloomberg dejal Hideo Shimomura, vodja portfelja pri tokijski investicijski družbi Fivestar Asset Management.

Tudi na stari celini upad zahtevanih donosnosti

Podoben trend lahko vidimo tudi pri obveznicah evropskih držav. Zahtevana donosnost na referenčne nemške desetletne obveznice je na zadnji trgovalni dan leta 2023 znova presegla dva odstotka, medtem ko je bila v začetku leta 2023 tik pod tremi odstotki. To pomeni, da je bila ob koncu leta še vedno nižja od dveletne, kjer je donosnost pri 2,38 odstotka. Tudi v največjem evropskem gospodarstvu tako prihaja do obrata obeh krivulj donosnosti.

Največje spremembe v zahtevani donosnosti na državne obveznice sta sicer imeli Grčija in Italija. Zahtevana donosnost na desetletne grške obveznice je od začetka leta 2023 upadla za 147 bazičnih točk, medtem ko je na italijanske upadla za 103 bazične točke. Ob izteku leta je med evropskimi državami kljub upadu najvišja zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice, ki znaša 3,65 odstotka.

Pozitivno v letu 2024

"Zahtevani donosi obveznic so spet normalni, tako da bodo te lahko opravile svojo vlogo v času negotovosti in potencialne recesije ter bodo znova blažilec v razpršenem portfelju," menijo v Savi Infondu. Po njihovem mnenju so izhodišča tako delnic kot obveznic še vedno zanimiva. "Vrednotenja in pričakovani donosi so na zgodovinskih povprečjih in nakazujejo na donose v skladu s tem, česar so bili vlagatelji v povprečju deležni v preteklosti," so zapisali. Ob tem bi bil scenarij mehkega pristanka idealen tako za delnice kot obveznice.

Tudi za leto 2024 so analitiki glede dolžniških naložb optimistični, in sicer predvsem zaradi rahljanja monetarne politike. V ameriškem investicijskem podjetju Vanguard napovedujejo, da bodo ameriške obveznice v naslednjem desetletju dosegle nominalni letni donos od 4,8 do 5,8 odstotka.

Prav tako v družbi MG Investments vidijo priložnosti na obvezniškem trgu. "Zgodovinsko gledano se je donos desetletne ameriške obveznice nagibal k rasti, potem ko je Fed končal cikel zaostrovanja," so zapisali v napovedi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar