Kako visoke bodo dividende Luke Koper v 2024?

Po objavi polletnih rezultatov, ki so bili nad pričakovanji Luke Koper, bosta uprava in nadzorni svet praviloma predlagala, da se za izplačilo dividend nameni do 50 odstotkov letno ustvarjenega čistega dobička družbe, morebitni preostanek bilančnega dobička pa ostane nerazporejen, je družba sporočila na Seonetu. V primeru obstoja okoliščine, ki bi narekovale izjemo od navedenega izhodišča (kot so večje investicijske priložnosti družbe, neustrezna kapitalska struktura, tveganje neizpolnjevanja finančnih zavez), bo predlog izplačila ustrezno prilagojen.

Ravno včeraj so delničarji prejeli dividende za lanskoletni dobiček, in sicer v višini 2,5 evra bruto za delnico, kar je več kot dvakratnik dividende za leto 2021 in najvišja dividenda v zadnjih desetih letih. Ob izplačilu je vrednost delnice strmoglavila za več kot osem odstotkov, kar je sicer pričakovano. Prihodnje leto bo izplačilo dividende verjetno nižje, saj bo izplačana zgolj polovica bilančnega dobička, medtem ko so letos na skupščini potrdili 70-odstotno izplačilo lanskoletnega bilančnega dobička.

Letos je Luka Koper med dividendno najbolj donosnimi delnicami prve kotacije Ljubljanske borze, saj je dividendni donos po trenutnem tečaju pri 7,9 odstotka. Uvrstila se je tudi na tretje mesto na lestvici dividendno najbolj donosnih družb v regiji Adria. 

Ob polletju prihodki zrasli, dobiček upadel

Za izplačilo so letos namenili 35 milijonov evrov bilančnega dobička. Preostalih 15,23 milijona evrov bilančnega dobička je ostalo nerazporejenega. V letu 2023 zaradi nižje načrtovanih prihodkov iz skladiščenja načrtujejo za sedem odstotkov manjše skupne čiste prihodke od prodaje. V letu 2022 so bili prihodki iz skladiščnin večji zaradi daljšega časa zadrževanja blaga v skladišču. 

V prvem polletju so čisti prihodki od prodaje zrasli za dva odstotka, na 158,9 milijona evrov. To je 3,8 milijona evrov več kot v istem obdobju lani in 13,3 milijona evrov več od načrtov. Več prihodkov so ustvarili zaradi večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter višjih cen storitev. Prihodki iz skladiščnin so bili zaradi postopne umiritve razmer v globalni logistiki in krajšega zadrževanja blaga v skladiščih za 20 odstotkov oziroma 8,5 milijona evrov manjši od lanskih. Čisti poslovni izid je upadel za 23 odstotkov, na 32 milijonov evrov.

Kljub temu je Luki Koper v prvem polletju kot edinemu jadranskemu pristanišču, pa tudi enemu redkih med evropskimi, uspelo povečati ladijski pretovor kontejnerjev glede na lani. Čeprav Luki s severa in juga preti vse ostrejša konkurenca pristanišč na Reki, Trstu in Benetkah, pa za zdaj ohranja primat po številu pretovorjenih kontejnerjev.