Borzni pregled: Azija čaka na potezo ZDA

Trgi v azijsko-pacifiški regiji so se čez noč po našem času gibali različno. Zadržanost in negotovost vlagateljev na Daljnem vzhodu je bila podobno kot drugod po svetu posledica pričakovanja na objavo ene najpomembnejših statistik na svetu. Danes bodo namreč ameriški uradni statistiki izračunali, kolikšna je bila vrednost indeksa cen življenjskih potrebščin v minulem mesecu.

Ekonomisti, ki jih je anketiral Dow Jones, pričakujejo, da se je inflacija julija povečala za 3,3 odstotka. Do natanko takšne številke so privedli tudi rezultati ankete agencije Reuters. Splošna stopnja inflacije se je junija s tremi odstotki spustila na najnižjo letno raven v več kot dveh letih. A pričakujejo, da se bo rahel trend upadanja na vrhuncu poletja obrnil v smeri rahlega naraščanja. Indeks cen življenjskih potrebščin se je junija v primerjavi z letom prej zvišal za tri odstotke, kar je najmanjša rast po marcu 2021. Na mesečni ravni se je indeks, ki meri širok razpon cen blaga in storitev, povečal za 0,2 odstotka.

Majhne razlike v napovedanih vrednostih tako azijskim vlagateljem niso ponudile konkretnejših usmeritev, zaradi česar sta se denimo japonska indeksa Nikkei 225 in Topix povečala za 0,6 odstotka. Julijska stopnja inflacije v deželi vzhajajočega sonca se je znižala na 3,6 odstotka, medtem ko je bila junija po reviziji 4,3 odstotka.

Nedaleč stran, v širšem ekonomskem območju drugega največjega gospodarstva na svetu, se je vrednost hongkonškega indeksa Hang Seng zmanjšala za 0,9 odstotka, navaja Bloomberg. Po drugi strani so pesimizem v dišečem pristanišču uravnovesili indeksi celinske Kitajske, ki so pridobivali. Šanghajski indeks Composite je denimo po poročanju CNBC porasel za 0,14 odstotka, indeks Shenzhen pa se je prav tako gibal v zelenem.

Na Kitajskem so si lahko vlagatelji nekoliko oddahnili tudi zaradi tega, ker vse bolj kaže, da bodo omejitve Američanov glede naložb v kitajski tehnološki sektor (gre za podjetja, ki se ukvarjajo z izdelavo polprevodnikov, kvantnim računalništvom in umetno inteligenco) manj stroge od prvotnih napovedi. Z omejitvami, ki so v pripravi že zadnji dve leti, skuša administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna po eni strani zaščititi domače proizvajalce omenjene tehnologije, po drugi pa kitajskim družbam – in posledično državnemu vodstvu – omejiti dostop do znanja, ki bi lahko pripomoglo razvoju naprednega orožja in vohunske tehnologije.

Slednje je sicer povsem jasno v nasprotju z ameriškimi interesi na področju državne varnosti. Toliko bolj zaradi tega, ker je v zavesti tamkajšnjih varnostnih in obveščevalnih organov še kako živ spomin na zimski 'obisk' kitajskega opazovalnega balona. Zanj je Peking resda vztrajno zatrjeval, da so z njim hoteli opazovati zgolj vreme, vendar je po sestrelitvi kaj hitro postalo jasno, da je kitajske varnostne organe bolj kot vreme nad severnimi ZDA zanimalo stanje v silosih ameriškega jedrskega arzenala.

Po drugi strani pa je več kot očitno jasno tudi to, da se na vrh seznama ameriških interesov na področju gospodarstva pospešeno prebija tudi ekonomsko okrevanje kitajskega gospodarstva, saj sta si državi tekmici po tej plati največji partnerici.

Da je tako, pa ne kaže zgolj razvodenitev ukrepov za zamejevanje ameriških naložb, za zaostritev katerih so si v Washingtonu prizadevali zlasti republikanski jastrebi, ampak tudi okrepljena diplomatska ofenziva Američanov na Peking. Medtem ko prestolnice Ljudske republike pred junijskim obiskom ameriškega šefa diplomacije Antonyja Blinkna že pet let ni obiskal noben višji ameriški predstavnik, pa se jih je v naslednjem mesecu zvrstilo kar nekaj.

Povečana aktivnost, ki kaže na otoplitev odnosov med velesilama, nakazuje predvsem na to, da se srečanje med Bidnom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom v drugi polovici letošnjega leta s področja ugibanj in upanja vse bolj pomika v smeri uresničitve. Če bi do tega tudi dejansko prišlo, bi si močno oddahnili tudi finančni trgi in predstavniki gospodarstva na obeh straneh Tihega oceana, saj pomanjkanje diplomatskih stikov, stopnjevanje sovražne retorike in izrazi, kot sta zdaj že famozna derisking in decoupling, niso doslej prinesli nič dobrega.

Bolj kot kar koli drugega se je namreč izkazalo, da so desetletja globalizacije med novodobnima nasprotnicama in tekmicama spletla pretesne in preveč kompleksne vezi, ki bi jih bilo mogoče pretrgati čez noč in brez negativnih posledic za obe strani.   

Bloomberg je danes ugotavljal, da je zadržanost vlagateljev v Aziji tudi posledica tega, da bo Alibaba Group Holding objavila rezultate poslovanja, medtem ko je orjaški gradbenik Country Garden Holdings zamudil eno od plačil dolarskih obveznic. Trgi na vzhodu pa so poleg omenjenega tudi negotovi glede realnih učinkov trenda deflacije, ki je po neugodnih podatkih iz srede resda vse bolj izrazit. Vendar pa analitiki, ki jih navajajo nekateri kitajski mediji, kot je South China Morning Post, pri tem trdijo, da je Kitajska še daleč od deflacijske pasti.

Podobno kot na diplomatskem oziroma političnem parketu pa imajo različne poglede tudi gospodarski opazovalci in finančni strokovnjaki. "Ob omejeni podpori kitajske politike obstaja nevarnost, da bo to zmanjšanje zaupanja, ki vpliva na podjetja in gospodinjstva, pomenilo kronično pomanjkanje agregatnega povpraševanja," je za televizijo Bloomberg dejala Johanna Chua, glavna ekonomistka za Azijo in Pacifik pri Citigroup Global Markets. "To bi lahko še poslabšalo deflacijo," je s hladno prho poškropila tleče upanje Pekinga, da se državi le ne obeta preteči japonski scenarij izgubljenega desetletja.

 

 

 

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar