Hrvati so doslej kupili za milijardo evrov državnih obveznic – toliko, kot je znašal okvirni ciljni znesek vlade. Kljub temu bo obveznice mogoče kupiti tudi jutri, je povedal hrvaški finančni minister Marko Primorac. Institucionalnim vlagateljem bodo po zaključku prvega kroga, ki se konča danes ob 20. uri, ponudili dodatnih 500 milijonov evrov.
"Lahko potrdimo, da gre za zelo uspešen projekt, ki je zaživel, zanimanje pa je v skladu z našimi pričakovanji in ocenami," je v torek povedal Primorac. Če bo dinamika vpisovanja obveznic občanov danes približno enaka kot doslej, je neformalna ocena Primorca, da bo "mogoče vpisati tako rekoč vse, kar so se občani odločili vpisati".
Kot smo že pisali, je minimalni znesek za državljane 500 evrov, najnižja obrestna mera je 3,25 odstotka na leto, rok dospelosti obveznice pa leto 2025. Glede na obrestne mere za depozite, ki so trenutno v bankah, je Primorac že ob začetku ponudbe dejal, da so koristi za državljane od vlaganja v tovrstne obveznice povsem jasne. Poleg tega se je vlada dogovorila z bankami, da državljani ne bodo nosili stroškov registracije, vse potrebno pa bodo namesto njih opravile banke. Dve banki (Erste in PBZ) sta omogočili vpis obveznic celo prek digitalnih kanalov.
Preberi še
ECB zaključuje z odkupi obveznic: Bo zadolževanje držav še dražje?
Zahtevana donosnost na slovenske desetletne obveznice se približuje štirim odstotkom.
01.03.2023
Hrvatom omogočen nakup državnega dolga, kako daleč smo pri nas?
Minimalni vložek bo znašal 500 evrov, obrestoval pa bi se najmanj po 3,25-odstotni obrestni meri.
22.02.2023
Vse več dolga evropskih držav kupujejo mali vlagatelji, tudi v Belgiji
Donos naj bi bil višji, kot ga ponujajo banke za depozite.
27.02.2023
Slovenci lahko že zdaj varčujejo v državnem dolgu, a takih je malo
Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da je dostopnost do državnih obveznic za fizične osebe omejena.
26.01.2023
Sredstva, zbrana z izdajo te obveznice, bodo skupaj z refinanciranjem obstoječih obveznosti po besedah Primoraca v največji meri namenjena prilagajanju strukture javnega dolga, predvsem z namenom dolgoročne vzdržnosti. Na ta način skušajo zminimalizirati tudi dolgoročni strošek zadolževanja. "S tem zneskom bomo refinancirali tiste dolgove, ki zapadejo v letošnjem letu, predvsem mislim na izdaje zakladnih menic, ki so v prihodnjem obdobju pomembne," je dejal Primorac.
To bo zelo pomembno v luči poteze Evropske centralne banke (ECB), ki z marcem zmanjšuje portfelj programa nakupa vrednostnih papirjev (APP). Posledično bodo morale države dodaten interes za izdaje obveznic iskati na trgu. Hrvaška ni edina evropska država, ki se je določila za to, saj skušajo tudi Španija, Italija in Belgija male vlagatelje prepričati v nakup državnih vrednostnih papirjev.
.webp){kind=icon}
