Vse več dolga evropskih držav kupujejo mali vlagatelji, tudi v Belgiji

Belgija je po Hrvaški in Italiji naslednja med evropskimi državami, ki upajo, da bodo z višjimi obrestnimi merami na državne obveznice premamile male vlagatelje v nakup državnih vrednostnih papirjev. Na ta način naj bi si zagotovile sredstva za zadolževanje, saj bo Evropska centralna banka (ECB) z marcem prenehala odkupovati državni dolg.  

Belgijce želijo prepričati v nakup desetletne obveznice po triodstotni stopnji, kar je več kot odstotno točko višje od obrestne mere, ki jo ponujajo belgijske banke za depozite do 12 mesecev. Ponudili bodo tudi triletne obveznice z 2,6-odstotno obrestno mero. Zbrati želijo 250 milijonov evrov z možnostjo dodatnega zadolževanja, če se bo pokazalo povpraševanje.

"To je naš trenutek, da ponudimo nekaj privlačnega," je dejal Jean Deboutte, direktor pri belgijskem zakladništvu. Kot je dodal, lahko omenjeni finančni instrument prilagodijo za naslednje leto in upajo, da bodo takrat pritegnili še več varčevalcev. Poleg tega bi po njegovih besedah ta produkt utrl pot za uvedbo zelene obveznice v prihodnosti, če bi bilo povpraševanje zadostno.

Belgijci so že masovno kupovali državni dolg

Belgija je lani znova zagnala svoj program zadolževanja prebivalstva in zbrala skupno 110 milijonov evrov po treh letih premora, ko so bili obrestne mere in zahtevani donosi državnega dolga na dnu. Zahtevana donosnost na belgijske desetletne obveznice se je od začetka leta 2021 dvignila za več kot 350 bazičnih točk, triodstotni obrestni kupon, ki ga ponujajo tokrat, pa je najvišji znesek, ki ga je Belgija plačala za obveznice s primerljivo zapadlostjo od leta 2012.

Mali vlagatelji kljub temu ne bodo tekmovali s profesionalnimi vlagatelji kot vir financiranja – na ta način naj bi letos zbrali le 0,6 odstotka sredstev za financiranje celotnega dolga. Med zadnjo dolžniško krizo v evrskem območju je Belgija od malih vlagateljev zbrala rekordnih 5,7 milijarde evrov in se tako izognila plačilu visokih obresti, ki so jih zahtevali profesionalni vlagatelji.

Deboutte je dejal, da kupon predstavlja "precej konkurenčno ponudbo", pri čemer je opozoril, da vladna ponudba natančneje sledi spremembi tržnih obrestnih mer kot obrestnim meram za bančne depozite. 

Z obveznico za male vlagatelje tudi Italija in Španija

Sredstva malih vlagateljev so prav tako tarča Italije, ki jih vidi kot "ključni element" svoje strategije upravljanja državnega dolga. Tudi tam v marcu načrtujejo izdajo obveznice, vezane na inflacijo, ki bi bila posebej namenjena malim vlagateljem. 

Medtem se Španci, razočarani nad nizkimi obrestnimi merami za bančne vloge, že dalj časa množično odločajo za državne obveznice s triodstotno kuponsko obrestno mero, je poročal Bloomberg.

Na Hrvaškem zaenkrat velik odziv

Tako imenovane narodne obveznice so pred dnevi izdali tudi naši južni sosedje. Minimalni vložek za nakup dvoletne obveznice bo znašal 500 evrov, obrestoval pa bi se najmanj po 3,25-odstotni obrestni meri letno, so objavili na zagrebški borzi.

Hrvaški premier Andrej Plenković je v četrtek povedal, da je bil v prvih 24 urah od začetka vpisa državnih obveznic izražen interes državljanov v višini 220 milijonov evrov, in ocenil, da gre za zelo dober odziv. Mali vlagatelji imajo priložnost za nakup še do tega četrtka, potem bodo na vrsti institucionalni vlagatelji.

"Celoten proces teče zelo gladko in mislim, da je odziv zelo velik, dobro sporočilo tako za kapitalski trg kot za boljše razmere za naše državljane. Navsezadnje gre tudi za izkazano zaupanje v državo in njene javne finance," je dejal Plenković.

Tudi pri nas naj bi se pripravljal takšen varčevalni produkt

Tudi Slovenci imamo ogromno denarja na bankah, zato naj bi Direktorat za zakladništvo že vrsto let preverjal možnost izdaje obveznice za male vlagatelje na podlagi primerjalne prakse nekaterih drugih držav. "Pri organizaciji takšne ponudbe je vrsta omejitvenih dejavnikov tako na strani izdajatelja kot tudi na strani malih vlagateljev," pravijo na ministrstvu.

O tovrstnem varčevalnem produktu naj bi se na ministrstvu z bankami pogovarjali že nekaj let, vendar zaradi negativnih obrestnih mer tega niso mogli ponuditi malim vlagateljem. Kako daleč je vlada pri oblikovanju varčevalnega produkta, ne razkrivajo. Pravijo pa, da zavedajo, da je zaradi relativno majhnega obsega izdanih državnih vrednostnih papirjev in omejenega števila primarnih izdaj pretežno dolgoročnih vlagateljev dostopnost do teh za fizične osebe omejena.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar