Draško Veselinovič: 'Mislim, da pogovori o prevzemu borze že potekajo'

Po zadnjih dogodkih in odločitvah vlade je jasno, da Slovenija Ljubljanske borze ne bo prepustila tako enostavno. Kako ta odločitev vpliva na trenutne lastnike - Zagrebško borzo? Kdo konkretno ima največje apetite po Ljubljanski borzi, kdo jih bo uveljavljal ter na kakšen način? O scenarijih, ki bi trenutno lahko bili na mizi, smo govorili s prvim direktorjem ljubljanske borze Draškom Veselinovićem, ki je že pred desetletji začel ustvarjati pogoje za regionalno povezovanje borz, ki jih zdaj očitno želijo realizirati Hrvati.

Kako ocenjujete to zadnjo odločitev vlade in kakšni scenariji so zdaj na mizi?

Mislim, da je odločitev prava, kajti je razlika, ali je lastnik druge borze, v tem primeru Ljubljanske borze, neka tuja borza - to borze počnejo, ker širijo svoje interese in igrajo neko širšo vlogo v regiji. V tem primeru je povsem drugačna situacija in je popolnoma neobičajna za svet, da bi bil lastnik neke nacionalne borze tuja država. Ne poznam borze takega primera.

Vsekakor čakamo potezo ATVP. Kaj, če ta zavrne ali potrdi prodajo, kakšne so možnosti na mizi v obeh primerih?

Ne glede na to, kako ATVP odloči, je popolnoma jasno, kaj pomeni kritična strateška infrastruktura. Se pravi, da se ne more spreminjati lastništva, če država ne da soglasja, torej Vlada Republike Slovenije. V tem kontekstu je zadeva jasna.

Odpira pa to neke scenarije. Morda sploh ne bi bil slab scenarij, recimo, da bi prišlo do nekega dogovora, kjer bi na primer Slovenija postala večinska ali pa vsaj polovična lastnica naše borze. To bi gotovo odpiralo neke nove elemente možnega razvoja. Vsekakor se je razvoj borze v Sloveniji po toliko letih začel premikati. Absurdno je, da bi zdaj postala tuja država lastnica in seveda, če je tuja država lastnica, res lahko prevladujejo ob tem tudi kakšni drugi interesi, ki niso strogo strokovni in niso strogo interesi za razvoj trga kapitala. A vemo, kaj pomeni politika. To je cela vrsta dejavnikov, ki lahko povzročajo negotovost, kako naprej.

Če se vrnem k temu, kar ste omenili, da bi Slovenija postala večinska ali pa polovična lastnica, na kakšen način bi se to izpeljalo? To bi pomenilo, da morajo že potekati neki pogovori. V primeru polovičnega lastništva, kdo bi potem bil lastnik druge polovice?

Obstaja več možnih scenarijev. Lahko bi bila recimo večja slovenska podjetja, ki kotirajo na ljubljanski borzi, interesent za lastništvo: celotno ali pa v nekem primernem paketu, vsaj polovičnem. Lahko bi tudi nenazadnje država začasno vstopila preko kakšne svoje institucije, kot je SDH ali kaj podobnega. Skratka, tukaj je možnih več scenarijev. Mislim, da neki razgovori že potekajo v teh smereh, kaj več pa v tem trenutku ni možno reči.

Pa menite, da bi tudi hrvaška stran bila pripravljena na takšne dogovore oziroma kako? Zdaj je borza še vedno v lastništvu Zagrebške borze.

Seveda. Kar govorimo je do neke mere račun brez krčmarja. Druga stran mora biti pripravljena na prodajo dela ljubljanske borze. To so neki scenariji, ki se zdaj odvijajo tukaj v Sloveniji. Seveda je pa tukaj druga stran, ki je trenutno v prednosti, saj je stoodstotna lastnica borze - ključ ima v rokah nasprotna stran.

Kaj pa trenutno dogajanje pomeni tudi za samo Zagrebško borzo, ki je zdaj lastnica. Ali to dejstvo, da je borza del kritične infrastrukture, kakorkoli spreminja pogoje poslovanja za njih.

Tehnično gledano ni nobene spremembe. To samo pomeni, da mora lastništvo ostati takšno kot je. Glede na te dogodke, se odpirajo neke druge razsežnosti. Verjetno bi se morale tudi države pogovoriti na tej ravni, kako to peljati naprej v interesu razvoja trga kapitala. Mislim, da je tudi razvoj trga kapitala v Sloveniji vsekakor tudi v interesu Hrvaške, saj vemo, da kupujejo veliko vrednostnih papirjev tudi v Sloveniji. Hrvaški pokojninski skladi so zelo aktivni na naši borzi, tako da se je očitno hrvaška država odločila, da bi rada igrala pomembnejšo regionalno vlogo na tem področju. To je bila moja ambicija in moja vizija. Nek regionalni center. Mi smo bili takrat bistveno bolj razviti kot hrvaška borza. Očitno nas je tukaj Hrvaška z leti prehitela in sedaj hoče igrati neko regionalno vlogo.

Vsekakor kakšen sestanek na najvišji ravni ne bi škodil, da bi se morda dalo kaj smiselnega dogovoriti v obojestransko zadovoljstvo.

Se vam zdi regionalni center zdaj tudi ena od realnih možnosti?

Hrvati očitno imajo to ambicijo, mi pa je takrat nismo imeli. Jaz sem imel res močno ambicijo, ampak to ne gre brez podpore države. Na Hrvaškem je očitno velika podpora države, da gre v to. Tudi ta poteza, ko so hoteli prevzeti borzo, je dokaz tega.

So tudi 30-odstotni lastniki makedonske borze. Tudi nam se je ta borza ponujala, še v mojih časih. Koliko let je to že nazaj? Možnosti so. Takrat smo imeli nastavek za regionalni center, ker smo pet naših trgovalnih sistemov prodali v državah Zahodnega Balkana. Treba jih je bilo samo povezati tehnično in lastniško. Po treh mandatih sem odšel z borze v Deželno banko Slovenije in moj naslednik je prodal borzo Dunaju, oni pa v svetovni krizi Zagrebu in zdaj smo tam, kjer smo.

Se vam zdi, da takratni odločevalci, država v bistvu niso znali prepoznati potenciala, ki ga ponuja ne samo slovenski kapitalski trg, ampak v bistvu širši kapitalski trg.

Po toliko letih se sam še vedno sprašujem to, kar ste vprašali. Zakaj nikoli ni naša država nekoliko bolj spodbujala trga kapitala? Imeli smo nekaj premikov, imeli smo recimo ljudsko delnico, Novo kreditno banko Maribor (NKBM), sicer je bilo zelo nerodno, ker se je zgodilo ravno pred veliko svetovno krizo - Lehman Brothers in se je vse porušilo ... Ta delnica je na žalost celoten fiasko.

V zadnjem času so neki premiki: pokojninski, individualni naložbeni računi, ljudska obveznica, tudi strategija spodbujanja trga kapitala obstaja. Marsikaj je še za narediti, treba bi bilo urediti KDD, te zdrahe z zasebnim lastništvom tam škodujejo trgu kapital, tudi cenovno gledano, kot storitev.

Stvari se premikajo. Zakaj to takrat ni bilo prepoznano, je treba vprašati takratne finančne ministre.

Ali se trenutna politika obrača tudi na vas?

Imam določene razgovore, drugače službujem v Bruslju, tako da že dolgo časa nisem v neposredni povezavi z borzo. Spremljam, kaj se dogaja, ni mi vseeno. Imam redne stike z nekdanjo ekipo, tako da sem obveščen o dogajanju. Občasno vprašam kaj, tako da vseeno upam, da da se bo stvar pozitivno odvijala.

 

Kakšne interese zasleduje država kot lastnica v primerjavi z zasebnim lastnikom, tudi trenutnim lastnikom. Kje je ta razlika oziroma vrzel ali kje so bojazni?

Tveganje državne lastnine vemo, kaj je. To je vedno potem vmešavanje politike, menjave kadrov. Vlade se menjajo, spreminjajo se smernice in tako naprej. To so vsa ta tveganja državnega lastništva. Po drugi strani imamo pa izjemno uspešen in dober primer, recimo državnega lastništva borze v primeru Varšave. Varšavska borza je v lasti države od vsega začetka. To sem pozorno spremljal, še danes dobim kakšno vabilo in oni so ta razvoj zelo sistematično zastavili. Varšavska borza je recimo prehitela Dunajsko borzo in postala nek regionalni center. Tam kotirajo tudi podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope.

Načelno si lahko država privošči nekatere razvojne poteze, ki niso nujno direktno dobičkonosne, so pa seveda koristne za razvoj trga kapitala. To države lažje naredijo kot neki komercialni subjekt, kjer se gledajo bolj zasebni interesi.

Kakšno sporočilo pošiljamo trgom s tem, kar se trenutno dogaja? Koliko so morda trgi tudi obveščeni o tem, kajti vemo, da kapitalski trgi delujejo po nekih svojih pravilih.

Mislim, da je to čisto pozitivno sporočilo za trg, kar se zdaj dogaja. Ne trgu je bilo nekaj negotovosti ob teh dogodkih, zdaj pa je vlada presekala to negotovost. Seveda so še nadaljnji scenariji in ne moremo točno reči, kaj se bo dogajalo, vendar mislim, da je to čisto pozitiven razvoj v tem trenutku in je to dobro.

Bi morali biti mali delničarji zaskrbljeni?

Če ima mali delničar delnice kakšnega od naših odličnih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi, to zanj ne spremeni ničesar. V nobenem primeru, ne glede na lastništvo borze.