Po močnem četrtletju na Ljubljanski borzi: je čas za unovčevanje dobičkov?

Drugo četrtletje je na svetovnih borzah znova pokazalo, kako hitro se vlagateljsko razpoloženje lahko obrne. Geopolitični šoki, strah pred inflacijo, negotovost glede potez centralnih bank in vprašanja o vzdržnosti rasti umetne inteligence (AI) so v kratkem času povzročili precej nihanj, a so kapitalski trgi večino pretresov hitro absorbirali.

Podobno je bilo tudi na Ljubljanski borzi. Indeks SBITOP je v drugem četrtletju zrasel za 9,46 odstotka, indeks SBITOP TR, ki vključuje dividende, pa za 10,87 odstotka. Medletno je bila rast še izrazitejša: SBITOP je bil konec junija višji za 31,86 odstotka, SBITOP TR pa za 37,67 odstotka.

Rast je spremljalo tudi večje zanimanje vlagateljev za domači kapitalski trg. Po podatkih Centralne klirinško depotne družbe (KDD) je bilo konec junija odprtih 111.897 računov vrednostnih papirjev, kar je 9.925 več kot ob koncu prvega četrtletja. Število imetnikov računov se je povečalo za 8.558, na 108.508, skoraj celotno rast pa odpade na fizične osebe.

Ob močnem četrtletju se zato vse bolj odpira vprašanje, kako naj se vlagatelji vedejo po obdobju velikih donosov: ali je na trgu še prostor za rast ali prihaja čas za previdnost.

Šoki so postali del vsakdana

Na webinarju Ljubljanske borze sta Izidor Jerman, direktor področja individualnega upravljanja premoženja v Triglav Investments, in samostojni upravljavec Grega Meden opozorila, da so se vlagatelji v zadnjih letih že navadili na hitre tržne obrate.

"Vlagatelj, ki je na trgu prisoten že vsaj pet, šest let, je lahko navajen teh nihanj in šokov, ki so postali del našega vsakdana," je dejal Meden. Njegovo glavno opozorilo je, da prvi odziv trga pogosto ni najboljši vodnik za dolgoročne odločitve.

Jerman je ob geopolitičnih tveganjih, predvsem konfliktih na Bližnjem vzhodu, ocenil, da so trgi hitro presodili, da širše zaostrovanje ni verjetno, ker to ni nikomur v interesu. Če ne bo nove resne eskalacije, se po njegovem mnenju kapitalski trgi s tem konfliktom ne bodo več veliko ukvarjali.

Globalno zgodbo še vedno poganja umetna inteligenca

Na svetovnih trgih ostaja glavna tema umetna inteligenca. Po izjemni rasti tehnoloških delnic se vlagatelji sprašujejo, ali so pričakovanja že previsoka, a Jerman opozarja, da se zgodba širi tudi zunaj tehnološkega sektorja.

"Že danes vidimo, da se zgodba iz IT premika v industrijski sektor, dejansko gre za infrastrukturni projekt," je dejal. Po njegovem gre predvsem za tekmo med ZDA in Kitajsko v gradnji podatkovnih centrov, pri čemer bo dolgoročno v prednosti tisti, ki bo imel več infrastrukture.

Hkrati opozarja, da današnjih podjetij umetne inteligence ni mogoče povsem primerjati s pikakomovskim balonom. "Na začetku ni ključen dobiček, ampak prihodki, ki jih ustvarjaš. To je glavna razlika z omenjenim balonom. Ta podjetja imajo že danes velike prihodke, poslovni model," je dejal Jerman. Če pričakovanj ne bodo izpolnila, pa lahko po njegovem mnenju pride do razočaranja.

Ljubljanska borza: tradicionalno več dividend

Medtem ko svetovne trge poganjajo AI, podatkovni centri in tehnološki velikani, je zgodba Ljubljanske borze precej drugačna. Domači trg ostaja bolj vezan na tradicionalne sektorje: banke, farmacijo, zavarovalnice, energetiko in logistiko.

"V Sloveniji smo mali vlagatelji navajeni visokih dividend, podjetja lepo poslujejo. To je drugačen model kot v ZDA," je dejal Jerman. Meden slovenski trg vidi kot protiutež bolj tveganim globalnim zgodbam. "Ljubljanska borza je zagotovo neka protiutež, primerna za vlagatelje, ki imajo radi dividende in manjša tveganja," je dejal.

Dividendna zgodba to potrjuje. Večina družb iz prve kotacije je dividende povišala. Najbolj Sava Re, za 22 odstotkov, sledita Petrol z 19-odstotno rastjo in Telekom Slovenije s 15-odstotno rastjo napovedane dividende.

Med delnicami prve kotacije so v drugem četrtletju v ospredju Telekom Slovenije, Luka Koper in Petrol. Telekom je zrasel za 28 odstotkov, Luka Koper za 23 odstotkov, Petrol pa za 16 odstotkov.

Največ prometa sta ustvarili NLB s skoraj 58 milijoni evrov in Krka s približno 46 milijoni evrov. Skupni promet na borzi je v drugem četrtletju znašal 174 milijonov evrov, kar je malo več kot v istem obdobju lani, a manj kot v prvem četrtletju, ko je dosegel 207 milijonov evrov.

Pri doseženih dobičkih pa je druga zgodba. Krka in NLB sta v prvem četrtletju ustvarili največ čistega dobička, vsaka okoli 120 milijonov evrov, vendar sta obe zabeležili medletni padec. Največjo rast dobička sta imela Luka Koper in Telekom Slovenije, največji padec pa Petrol in Cinkarna Celje.

Po močnem vzponu možna konsolidacija

Kljub dobri dividendni sliki Meden opozarja, da je rast domačega trga v zadnjih letih že zelo visoka. "Zavedati se moramo, da se je vrednost indeksa v zadnjih dveh letih tako rekoč podvojila," je dejal.

Po njegovem mnenju je Ljubljanska borza po pandemiji ujela del zaostanka za tujimi trgi, v nekaterih segmentih pa je rast morda že šla predaleč. "Zdaj pričakujem določeno konsolidacijo v naslednjem obdobju," je dodal.

Pomemben dejavnik so po njegovem tudi individualni naložbeni računi. Ko so se začeli v javnosti intenzivneje omenjati konec leta 2024, je bil SBITOP pri približno 1.660 točkah, danes pa je nad 3.100 točkami. "Zdaj se verjetno marsikdo že sprašuje, ali je čas za unovčevanje dobičkov," je dejal Meden.

Hkrati na trg prihajajo tudi novi vlagatelji, ETF-skladi in več konkurence med ponudniki borznoposredniških storitev. Na Hrvaškem je veliko zanimanja za slovenske delnice, predvsem med malimi vlagatelji, medtem ko so večji pokojninski skladi po njegovih besedah pripravljeni prodajati naložbe v slovenskih bluechipih. "Ne bodo neto kupci," zatrjuje.

 

Kaj naj vlagatelji spremljajo?

Za drugo polovico leta bosta po oceni analitikov pomembna predvsem dva dejavnika: rezultati podjetij in odločitve centralnih bank. Po močni rasti tečajev bodo vlagatelji pozorno spremljali, ali četrtletni rezultati upravičujejo visoka pričakovanja, zlasti pri podjetjih, povezanih z umetno inteligenco.

"Absolutno je treba spremljati objave četrtletnih rezultatov podjetij po izjemni rasti iz zadnjih četrtletij," je dejal Jerman. Dodal je, da institucionalni vlagatelji z enim očesom vedno spremljajo tudi centralne banke.

Meden pa opozarja, da morajo biti vlagatelji pripravljeni na kratkotrajne popravke. "Ne smemo prodajati takrat, ko pada. Zgodovina nas uči, da je dolgoročen trend pri delnicah navzgor," je dejal. Po močni rasti bo tako za vlagatelje ključno vprašanje, ali bodo rezultati podjetij in dividende še vedno upravičevali dosežene ravni tečajev.