Tujci prodajali, domači vlagatelji pa kupovali NLB in Krko

Domači vlagatelji so bili v prvem četrtletju 2026 na Ljubljanski borzi neto kupci, tuji pa neto prodajalci, kažejo podatki Centralne klirinško depotne družbe (KDD) o prenosih za poravnavo poslov, sklenjenih na borzi. Domači vlagatelji so v tem obdobju kupili za 138,6 milijona evrov vrednostnih papirjev, prodali pa za 107 milijonov evrov. Neto so tako kupili za 31,6 milijona evrov več, kot so prodali.

Pri tujih vlagateljih je bila slika obrnjena. Ti so na nakupni strani ustvarili za 87,3 milijona evrov poslov, na prodajni pa za 118,9 milijona evrov, kar pomeni, da so bili v prvem četrtletju neto prodajalci za 31,6 milijona evrov.

Skupna vrednost borznih prenosov je znašala 225,9 milijona evrov. Domači vlagatelji so zajemali 61,3 odstotka nakupne strani in 47,4 odstotka prodajne strani, tuji vlagatelji pa 38,7 odstotka nakupov in 52,6 odstotka prodaj.

Pri interpretaciji podatkov je potrebna previdnost. KDD namreč opozarja, da zaradi daljših posredniških verig v vseh primerih nima podatka o državljanstvu končnega imetnika. Oznaka domači oziroma tuji vlagatelj zato pomeni tip imetnika v sistemu KDD, ne nujno državljanstva oziroma rezidentstva končnega vlagatelja.

Med domačimi vlagatelji izstopale fizične osebe

Med domačimi vlagatelji so po vrednosti nakupov izstopale fizične osebe. Te so v prvem četrtletju kupile za 81,7 milijona evrov vrednostnih papirjev, prodale pa za 80,4 milijona evrov. Domače fizične osebe so tako ustvarile več kot tretjino celotne nakupne strani borznih poslov.

Domače pravne osebe so bile izrazitejši neto kupci. Kupile so za 56,9 milijona evrov vrednostnih papirjev, prodale pa za 26,5 milijona evrov. Njihov neto nakupni položaj je tako znašal približno 30,4 milijona evrov.

Na tuji strani so skoraj ves promet ustvarili pravni subjekti. Tuji pravni vlagatelji so kupili za 86,4 milijona evrov, prodali pa za 117,2 milijona evrov vrednostnih papirjev. To pomeni, da so bili neto prodajalci za 30,7 milijona evrov. Tuje fizične osebe so bile po vrednosti poslov precej manj pomembne, saj so kupile za 0,9 milijona evrov, prodale pa za 1,7 milijona evrov.

Krka in NLB ustvarili največ prometa

Po vrednosti poslov sta v prvem četrtletju izrazito izstopali delnici Krke in NLB. Z delnico Krke je bilo na nakupni strani sklenjenih za 67,2 milijona evrov poslov, z delnico NLB pa za 67,1 milijona evrov. Skupaj sta tako zajemali skoraj 60 odstotkov celotne vrednosti borznih prenosov v prvem četrtletju.

Sledil jima je Petrol z 19,1 milijona evrov nakupov. Z delnico Zavarovalnice Triglav je bilo za 15,1 milijona evrov nakupov, s Telekomom Slovenije za 11 milijonov evrov, z Luko Koper pa za 10,8 milijona evrov. Med večjimi po vrednosti poslov sta bila še Sava Re z 9,1 milijona evrov in Salus s 7,8 milijona evrov.

Domači vlagatelji največ trgovali s Krko

Kar zadeva število prenosov domačih vlagateljev, so ti med delnicami največ trgovali s Krko. Pri tej delnici je bilo na nakupni in prodajni strani skupaj zabeleženih 7.909 prenosov domačih vlagateljev. Sledile so delnice NLB s 5.448 prenosi, Zavarovalnice Triglav s 3.781 prenosi, Petrola s 3.732 prenosi in Luke Koper s 3.615 prenosi.

Po skupni vrednosti nakupov in prodaj domačih vlagateljev je bila prav tako na prvem mestu Krka. Domači vlagatelji so pri Krki ustvarili za 78,1 milijona evrov nakupov in prodaj skupaj. Pri NLB je bila ta vrednost 54,5 milijona evrov, pri Petrolu pa 21,9 milijona evrov.

Največji neto nakupi domačih vlagateljev so bili pri NLB. Domači vlagatelji so delnic NLB kupili za 35,1 milijona evrov, prodali pa za 19,3 milijona evrov, kar pomeni 15,8 milijona evrov neto nakupov.

Sledila je Krka, kjer so domači vlagatelji kupili za 44,6 milijona evrov delnic in jih prodali za 33,5 milijona evrov. Neto nakupi domačih vlagateljev pri Krki so tako znašali 11,1 milijona evrov. Pri Petrolu so domači vlagatelji kupili za 13,9 milijona evrov delnic, prodali pa za 8 milijonov evrov, kar pomeni 5,9 milijona evrov neto nakupov.

Domači vlagatelji so bili neto kupci tudi pri indeksnem skladu ICSLO, Luki Koper in Zavarovalnici Triglav. Pri ICSLO so neto nakupi znašali 1,8 milijona evrov, pri Luki Koper 1,7 milijona evrov, pri Zavarovalnici Triglav pa približno milijon evrov.

Na drugi strani so domači vlagatelji neto prodajali predvsem delnice Salusa in Telekoma Slovenije. Pri Salusu so prodaje domačih vlagateljev nakupe presegle za 2,9 milijona evrov, pri Telekomu Slovenije pa za 2,7 milijona evrov. Pri teh dveh delnicah je bila zato slika obrnjena: večji neto kupec je bila tuja stran.

Zunajborzni prenosi so svoja zgodba

KDD je v podatke vključil tudi prenose zunaj organiziranega trga za vrednostne papirje, ki so bili v času prenosa uvrščeni v trgovanje na Ljubljanski borzi. Ti prenosi po vrednosti močno presegajo borzne posle, vendar jih ni smiselno neposredno primerjati z rednim trgovanjem na borzi.

Pri prenosih zunaj organiziranega trga z vrednostjo, zajetih v kategoriji Trans 231 291, je bilo v prvem četrtletju za 4,56 milijarde evrov prenosov na nakupni in prav toliko na prodajni strani. Največji del so zajemale državne obveznice, med njimi RS98, RS77, RS91 in RS93.

 

__

Opomba

Analiza temelji na podatkih KDD o prenosih za poravnavo poslov, sklenjenih na Ljubljanski borzi, označenih kot Trans 740, za obdobje od januarja do marca 2026. Podatki so agregirani po mesecu, vrednostnem papirju, strani prenosa, tipu imetnika, oznaki domači oziroma tuji imetnik ter valuti, zato ne prikazujejo posameznih borznih poslov, temveč skupine prenosov.

Oznaka domači oziroma tuji vlagatelj ne pomeni nujno državljanstva ali rezidentstva končnega vlagatelja, saj KDD zaradi daljših posredniških verig v vseh primerih nima podatka o končnem imetniku. Prenosi zunaj organiziranega trga, ki jih je KDD prav tako posredoval za vrednostne papirje, uvrščene na Ljubljansko borzo, so obravnavani posebej, ker niso neposredno primerljivi z rednim borznim trgovanjem.