Vse, kar morate vedeti o IPO-ju OpenAI

Ne le ena, ampak kar dve. Letos bi na trgu lahko prišlo do dveh največjih javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj naj bi se OpenAI, podjetje, ki stoji za ChatGPT, pridružilo SpaceX-u Elona Muska pri kotaciji na borzi.

OpenAI se namreč pripravlja na vložitev dokumentacije za prvo javno ponudbo delnic v teh dneh oziroma tednih, je v sredo poročal časnik Wall Street Journal. Pri tem naj bi jim pomagala največja imena Wall Streeta, kot sta Goldman Sachs in Morgan Stanley.

Podjetje, ki ga vodi Sam Altman, bi se lahko tako uvrstilo na borzo še letos in s tem pridobilo nujno potrebni kapital za financiranje naložb v čipe, podatkovne centre in kadre. Če pri tem pohiti, lahko prehiti svojega konkurenta Anthropic, ki prav tako razmišlja o IPO in se poteguje za vlagatelje.

A OpenAI se po drugi strani sooča z nekaj težavami, ki bi lahko otežile uspešen IPO. Pred dnevi je podjetje končalo sodni spor z Muskom, ki je ogrožal njegovo preoblikovanje iz neprofitnega v profitno podjetje. Četudi se je sodno okolje izboljšalo, se je konkurenca na področju umetne inteligence s perspektive OpenAI precej poslabšala.

Anthropic, ustvarjalec Clauda, hitro povečuje prihodke z orodji za AI-agente in prevzema del poslovnih strank, Google pa je znova pridobil zagon. OpenAI sicer ostaja močan s Codexom, ki ima več kot štiri milijone tedenskih uporabnikov, dobro sprejetim modelom GPT-5.5 in prednostjo pri zagotavljanju računalniških zmogljivosti, navaja Bloomberg.

"Novica, da se OpenAI pripravlja na skorajšnjo vložitev dokumentacije za prvo javno ponudbo delnic, nakazuje, da želi ustvarjalec ChatGPT-ja izkoristiti ugodne razmere," je v zapisu navedel analitik Deutsche Bank Adrian Cox. "Ob pričakovanem porastu števila IPO-jev letos se bodo podjetja trudila čim bolje izkoristiti apetit vlagateljev po neposredni izpostavljenosti čistim AI-podjetjem na javnih trgih."

Kakšna je vrednost podjetja?

OpenAI je bil po zadnjem krogu financiranja konec marca ocenjen na 852 milijard dolarjev. Poročila nakazujejo, da bi lahko v prvi javni ponudbi delnic načrtoval zbrati 60 milijard dolarjev, kar bi podjetje ovrednotilo na več kot bilijon dolarjev.

To bi bil največji IPO v zgodovini in približno dvakrat večji od trenutnega rekorderja. Največjo javno ponudbo delnic v zgodovini je izvedla družba Saudi Aramco, največja naftna družba na svetu, ki je s prodajo 1,5-odstotnega deleža svojih delnic na Savdski borzi leta 2019 zbrala rekordnih 25,6 milijarde dolarjev.

"Kljub temu ostaja odprto vprašanje, kako bodo javni trgi ovrednotili OpenAI in njegove tekmece, ko bodo morali razkriti finančne izkaze ter pojasniti še vedno slabo razumljeno ekonomiko svojih poslovnih modelov," pojasnjuje analitik Cox.

Cox izpostavi, da čeprav bi lahko obstajali pomisleki glede sposobnosti trga, da letos absorbira več javnih ponudb podjetij, ovrednotenih na več sto milijard dolarjev, bi se te uvrstile na ameriški delniški trg, ki je skupno vreden okoli 70 bilijonov dolarjev.

"To je nominalno petkrat več kot na vrhuncu pikakom balona v poznih 90. letih. Takrat je bilo povprečno skoraj 500 IPO-jev na leto v primerjavi s približno 120 v tem desetletju, podjetja pa danes na trg običajno prihajajo v zrelejši fazi," dodaja.

Daniel Heuer/Bloomberg

 

Podjetje namerava v prihodnjih letih za podporno fizično infrastrukturo nameniti več kot 1,4 bilijona dolarjev. OpenAI in njegov tekmec Anthropic te investicije financirata s pomočjo kroga tveganih skladov in tehnoloških podjetij, med njimi tudi dobaviteljev oblačnih storitev in čipov, kot sta Amazon in Nvidia.

Samo v letu 2026 naj bi OpenAI ustvaril 14 milijard dolarjev izgube, dobičkonosnost pa naj bi dosegel šele leta 2030. Po oceni banke HSBC bi lahko podjetju do takrat primanjkovalo 207 milijard dolarjev financiranja, kar pomeni, da bi moralo tudi po morebitnem IPO-ju zbrati dodatni kapital.

Pritisk konkurence

Letos bo IPO izvedel tudi SpaceX, ki je prek hčerinskega podjetja xAI že aktiven na trgu umetne inteligence. Pričakuje se, da bo ponudba podjetja prinesla rekordni znesek, saj je bila februarja ocenjena na 1,25 bilijona dolarjev. Podjetje je prejšnji mesec pri Komisiji za vrednostne papirje in borzo že vložilo vlogo.

OpenAI je od vlagateljev zbral več kot 180 milijard dolarjev, denar pa še porablja v rekordnem tempu. Medtem ko Altman pospešeno pripravlja IPO, je pod pritiskom vlagateljev, naj dokaže, da so številke realistične, poroča CNBC.

Najbližnji konkurent OpenAI Anthropic se medtem trenutno pogovarja z vlagatelji za zbiranje sredstev z vrednostjo 900 milijard dolarjev, kar bi ga postavilo pred OpenAI. Podjetje je aprila sporočilo, da je preseglo 30 milijard dolarjev letnih prihodkov.

"OpenAI tekmuje z Anthropicom, ki ga je prejšnji mesec prehitel po prodaji in je po podatkih The Information na poti, da ta mesec doseže 40 milijard dolarjev letnih ponavljajočih se prihodkov. Ustvarjalec Clauda naj bi letos v svojem IPO-ju morda želel zbrati več kot 60 milijard dolarjev," je zapisal Cox.

Previsoko vrednotenje?

Pojavlja se tudi skepsa, ali je OpenAI zares vreden toliko. Meta je bila denimo ob vstopu na borzo leta 2012 ocenjena na 104 milijarde dolarjev, Uber pa leta 2019 na 82 milijard dolarjev. Če bi se OpenAI uvrstil na borzo z vrednostjo blizu bilijona dolarjev, bi to bila ena največjih javnih ponudb delnic v zgodovini.

Skeptiki namreč opozarjajo, da bi razmerje med ceno in prihodki pri vrednosti 830 milijard dolarjev znašalo približno 65-kratnik prihodkov za leto 2025, kar je precej višje kot pri večini tehnoloških podjetij.

"Vrednotenje v vrednosti bilijona dolarjev bi OpenAI, ki še ni ustvaril dobička in naj bi ta mesec po poročilih dosegel 30 milijard dolarjev letnih prihodkov, uvrstilo na 14. mesto med največjimi podjetji na svetu po tržni kapitalizaciji," pojasnjuje Cox z Deutsche Bank.

To bi ga postavilo tik za Berkshire Hathaway, ki je lani ustvaril več kot 370 milijard dolarjev prihodkov in 67 milijard dolarjev čistega dobička, ter tik pred Eli Lilly, katerega prodaja je presegla 65 milijard dolarjev, dobiček pa je znašal 21 milijard dolarjev, še našteva.

Poleg povečane konkurence in strahov pred AI-mehurčkom se hkrati zaostruje tudi regulativno okolje. Evropski akt o umetni inteligenci prinaša nove obveznosti za ponudnike modelov, britanski AI Safety Institute krepi svojo nadzorno vlogo, ameriški izvršni ukazi pa še naprej vplivajo na razvoj panoge.