Evropi manjka skoraj vse, kar bi potrebovala za uspešen delniški trg

Zgodba, ki je poganjala evropske delnice, se je razblinila, saj vlagatelji iščejo zavetje pred globalnim energetskim šokom in se hkrati vključujejo v evforijo okoli umetne inteligence (AI).

Evropske delnice so pred vojno na Bližnjem vzhodu močno rasle, saj so vlagatelji zmanjševali izpostavljenost ZDA in denar preusmerjali v precej cenejše evropske delnice. Toda ta zgodba se je umaknila novi realnosti: evropsko gospodarstvo je izpostavljeno inflaciji in motnjam v dobavnih verigah, ki jih povzroča konflikt, Evropa pa nima skoraj nobenega podjetja, ki bi bilo v središču razcveta umetne inteligence.

Indeks Stoxx Europe 600 zdaj zaostaja. Ugodni dejavniki, na katere so stavili vlagatelji, kot so večja poraba za infrastrukturo in obrambo ter ugodna denarna politika, so zbledeli. Skepticizem se je vrnil. Prilivi v sklade, osredotočene na evropske delnice, so bili prejšnji teden popolnoma izničeni, kažejo podatki EPFR Global, ki jih navajajo strategi Bank of America Corp.

Evropa je "regija brez teme, brez memov in s premalo rasti", je dejal Bobby Molavi, partner in vodja izvrševanja poslov za regijo EMEA pri Goldman Sachs Group Inc.

Vrzel v umetni inteligenci

ZDA imajo hiperskalerje, Azija pa je dom vodilnih proizvajalcev čipov in drugih podjetij, ključnih za razvoj infrastrukture umetne inteligence. Evropa ima v primerjavi s tem malo ponuditi vlagateljem, ki želijo sodelovati v tehnološkem naložbenem trendu.

Na celini sicer deluje pomemben proizvajalec opreme za izdelavo čipov ASML Holding NV in peščica drugih podjetij, povezanih z umetno inteligenco, med njimi Aixtron SE in STMicroelectronics NV. Toda njihova skupna teža v osrednjem regionalnem indeksu ni dovolj velika, da bi izravnala obsežen industrijski in potrošniški segment ter defenzivne sektorje, ki so se jim vlagatelji letos izogibali.

Tehnološke delnice predstavljajo približno osem odstotkov indeksa Stoxx Europe 600, v primerjavi z 42 odstotki v indeksu S&P 500. Zlasti polprevodniki imajo v evropskem referenčnem indeksu le 3,5-odstotno utež, medtem ko njihov delež v indeksih S&P 500 in MSCI Asia Pacific znaša približno 18 odstotkov.

Na ravni indeksov gre pri naložbah v delnice predvsem za rast dobičkov. Letošnje leto bo za Stoxx Europe 600 po napovedih solidno, saj analitiki pričakujejo 11-odstotno rast. A to je le polovica napovedane rasti za S&P 500 in približno tretjina rasti, pričakovane za MSCI Asia Pacific. Poleg tega bo rast dobičkov v Evropi verjetno pozneje letos popravljena navzdol, ko bo energetski šok začel močneje vplivati na podjetja.

"Celina se spopada s sistemskim pomanjkanjem izpostavljenosti umetni inteligenci, zaradi česar evropski indeksi večinoma ostajajo ob strani najpomembnejšega naložbenega cikla v zadnjem obdobju," je dejal Stephan Kemper, glavni naložbeni strateg pri BNP Paribas Wealth Management.

Energetska odvisnost

Hkrati je vojna na Bližnjem vzhodu vlagatelje ostro opomnila, da je evropsko gospodarstvo zelo ranljivo za energetske šoke.

Evropska unija uvozi 57 odstotkov energije, ki jo potrebuje, ter več kot 90 odstotkov nafte in plina, ki ju porabi. ZDA so nasprotno neto izvoznica nafte in goriv, kar pomaga zaščititi njihovo gospodarstvo, ko se svetovna oskrba z energijo zaostri.

"Dokler ne bo jasne normalizacije plovbe skozi Hormuško ožino, bi morala Evropa nositi višjo premijo za tveganje zaradi večje izpostavljenosti uvoženi energiji in ponovnega inflacijskega pritiska," je dejal Andrea Gabellone, vodja globalnih delnic pri KBC Securities.

V ospredju je tudi denarna politika. Lani so delnice dobile zagon, ko je Evropska centralna banka (ECB) obrestne mere znižala agresivneje kot ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed). Ta dinamika bi se lahko zdaj obrnila, saj trgovci pričakujejo, da bo ECB letos trikrat zvišala obrestne mere, medtem ko naj bi Fed obrestne mere ohranil nespremenjene.

Obstaja tveganje, da bosta inflacija in višje obrestne mere skupaj prizadeli gospodarsko rast. Ta naj bi se sicer okrepila z razmeroma nizkih ravni zaradi večje porabe iz nemškega infrastrukturnega sklada v vrednosti 500 milijard evrov, pa tudi zaradi izdatkov Evropske unije za obrambo in okrevanja bloka po covidu.

"Vse večja vrzel v rasti med Evropo in njenimi svetovnimi konkurenti se vse bolj razume kot strukturna, ne ciklična," je dejal Kemper.

Razpršene in cenejše delnice

Rast v ZDA in Aziji je bila ozko usmerjena, največje dobičke pa je ustvarilo majhno število delnic, povezanih z umetno inteligenco. Evropski trg je nasprotno bolj razpršen, s širšo sektorsko izpostavljenostjo, kar bi mu lahko šlo v prid, če bi se evforija okoli tehnologije obrnila. Evropske delnice so tudi poceni.

A zdi se, da ti argumenti vlagateljev ne prepričajo.

Za Maxa Kettnerja, glavnega stratega za več naložbenih razredov pri HSBC Holdings Plc, velika koncentracija v tehnoloških delnicah ni težava. Kazalniki izpostavljenosti, ki jih spremlja, so še daleč od signala za prodajo. Evropa pa medtem ostaja trdno ob strani.

"Mislim, da je to zgodba povsod, razen v Evropi," je dejal. "Težava Evrope je trenutno, vsaj taktično, v tem, da sediš nekje na sredini in si misliš: res potrebujem ponovno odprtje Hormuške ožine, res potrebujem konec tega konflikta na Bližnjem vzhodu, potem pa lahko spet kupujem banke, morda nekatere ciklične delnice, morda celo potrošniške delnice."

Kar zadeva vrednotenja, evropske delnice v primerjavi z ameriškimi primerljivimi delnicami kotirajo z diskontom, tako na splošno kot znotraj posameznih sektorjev. Z razmerjem med ceno in pričakovanim dobičkom pod 15 se indeks Stoxx Europe 600 trguje s 30-odstotnim diskontom v primerjavi z indeksom S&P 500. To je več od povprečnega 20-odstotnega diskonta v zadnjih 20 letih.

Ena od možnih razlag, zakaj se evropske delnice zdijo poceni, je, da so neugodni dejavniki že vračunani v cene.

"Zdi se, da ta argument zgreši bistvo, saj Evropi primanjkuje dinamike rasti dobičkov, kakršno imajo ZDA. Brez sektorskega katalizatorja, kot je umetna inteligenca, ki bi spodbudil rast vrednotenjskih količnikov, nizka vrednotenja odražajo dolgoročno stagnacijo, ne pa nakupne priložnosti," je dejal Kemper iz BNP Paribas.

Pomanjkanje navdušenja pomeni, da evropske delnice vlagateljem ponujajo predvsem možnost večje razpršenosti portfelja, regionalna podjetja pa so zaradi nižjih vrednotenj lahko tudi potencialne tarče združitev in prevzemov. Molavi pa kljub temu vidi vsaj eno svetlo plat.

"Razmere postajajo tako slabe, da bi se Evropa kot celota morda lahko prebudila, začela hitro ukrepati in razbiti ustaljene vzorce," je dejal.