Trajalo je leta, da so vlagatelje znova pritegnili k evropskim delnicam, zdaj pa postaja izziv, kako jih zadržati.
Vojna v Iranu oziroma na Bližnjem vzhodu je evropske delnice prizadela močneje kot ameriške. Indeks velikih podjetij Euro Stoxx 50 je od začetka spopadov izgubil več kot sedem odstotkov, medtem ko je S&P 500 padel za manj kot štiri odstotke. Evropski trg letos sicer še vedno prehiteva ameriškega, a se trend obrača. Hkrati hitro izginja tudi vrednotenjski popust, ki ga je imela Evropa, saj se znižujejo vrednotenja ameriških delnic, s tem pa se zmanjšuje tudi razlika.
Pričakovani terminski količnik cena/dobiček (P/E) za indeks S&P 500 se je od oktobra znižal za približno 15 odstotkov, predvsem zaradi skrbi glede vpliva umetne inteligence in previsokih vlaganj v to področje. Ameriške delnice so prizadele tudi skrbi glede zasebnega dolga, še posebej v tehnološkem oziroma sektorju programske opreme. Nasprotno pa je enak kazalnik za širši evropski indeks Stoxx 600 v tem obdobju ostal nespremenjen.
Del težave v Evropi je napoved dobičkov. Pričakovanja so se prej zviševala, saj so pričakovali večjo fiskalno porabo in nižje obrestne mere, a so ti dejavniki zbledeli.
Evropsko gospodarstvo in dobički podjetij so občutljivi na cene nafte, obdobje monetarnega popuščanja pa se očitno končuje. Naslednja poteza Evropske centralne banke (ECB) bo verjetno dvig obrestnih mer, morda že ta mesec. Letos so v cene že vračunani skoraj trije dvigi, energetski šok pa se že preliva v inflacijo.
"Evropski dobički verjetno ne bodo tako odporni na inflacijo zaradi Irana kot ob energetskem šoku leta 2022," menijo strategi Bloomberg Intelligence (BI) pod vodstvom Laurenta Douilleta. "Počasnejša nominalna globalna rast – 6,6 odstotka proti 12,5 odstotka leta 2022, manj zadržanega povpraševanja, šibkejši trg dela in manjša fiskalna podpora podjetjem puščajo manj cenovne moči in malo prostora za zaščito marž, zlasti ker so operativne marže (brez finančnega in energetskega sektorja) blizu rekordnih 12,5 odstotka."
Njihov model kaže približno 5-odstotno rast dobička na delnico za Stoxx 600 v letu 2026, precej pod 25,5 odstotka pred štirimi leti in pod trenutnim konsenzom okoli 10 odstotkov. Kljub temu je še prezgodaj govoriti o dobičkovni recesiji: za gospodarsko krčenje bi morala cena nafte več mesecev ostati nad 100 dolarji, pravijo strategi BI.
V zadnjih mesecih se je zagon dobičkov obrnil v korist ZDA – kazalnik revizij EPS je v pozitivnem območju – v ostrem nasprotju z Evropo, kjer prevladujejo znižanja napovedi. Čeprav so ZDA energetsko neodvisne in bodo manj prizadete zaradi motenj v dobavi nafte kot Evropa, imajo druge težave, ki lahko upravičijo nedavno znižanje vrednotenj.
Zaradi velike izpostavljenosti tehnologiji in programski opremi, napetosti na trgu dela ter negotovosti glede prihodnjih obrestnih mer vlagatelji ostajajo previdni.
"Ameriški trg je bil zaradi iranske krize manj prizadet, vendar se pojavljajo nasprotni vetrovi s trga dela, deloma zaradi umetne inteligence, in iz težavnega sektorja zasebnega dolga," je dejal Stefano Zoffoli, upravljavec portfeljev pri Swisscanto. Kljub temu meni, da so ameriške delnice precenjene.
Ključno vlogo lahko odigrajo centralne banke. Če se vojna zaostri in cene nafte dodatno narastejo, bodo donosnosti državnih obveznic verjetno še rasle, kar bo negativno vplivalo na delnice po svetu. Po drugi strani pa bi lahko velik skok cen nafte spodbudil trge, da začnejo pričakovati recesijo, kar bi pomenilo nižje obrestne mere. Katerikoli scenarij že nastopi, obeti monetarne politike trenutno bolj podpirajo ZDA.
"Če bodo pogajanja za končanje konflikta uspešna, bi nižje obrestne mere verjetno spodbudile rast trgov," je dejal Daniel Morris, glavni tržni strateg pri BNP Paribas Asset Management. "Po našem mnenju bolj potrpežljiv pristop ameriške centralne banke Fed glede vpliva višjih cen nafte na inflacijo, v primerjavi z bolj odzivno Evropsko centralno banko, dodatno podpira ameriške delnice."
Glede na kratkoročni cenovni zagon ostaja zaupanje v Evropi nizko. Indeks Stoxx 600 je v enem mesecu izničil vso rast vrednotenja, doseženo med oktobrom in februarjem. Nemški indeks DAX, ki nosi največji del unovčevanja dobičkov med konfliktom, pa je od začetka vojne padel za več kot 8 odstotkov.
__
Članek je bil pripravljen s pomočjo Bloomberg Automation.
.webp){kind=icon}
