Rudarski sektor se je lani in letos izkazal kot ena od industrij z najhitrejšo rastjo, saj vstopa v novo, dinamično fazo, v kateri kovine ponovno postajajo ključni omejevalni dejavnik globalnega razvoja. Naraščajoča elektrifikacija gospodarstev, pospešena gradnja podatkovnih centrov in infrastrukture za umetno inteligenco ter vse večja geopolitična fragmentacija sveta ustvarjajo sočasni pritisk na industrijske in plemenite kovine. Baker se pri tem uveljavlja kot temeljni material sodobnega gospodarstva, medtem ko zlato in srebro beležita močan priliv kapitala kot odgovor na monetarno negotovost in geopolitične napetosti.
ETF, ki sledi največjim svetovnim rudarskim podjetjem, beleži močno rast skupnega donosa v zadnjem letu, ki je na začetku leta 2026 dosegel 55 odstotkov. Pomemben je tudi trenutni dividendni donos v omenjenem ETF-u, ki znaša 2,6 odstotka, kar vlagateljem nudi kombinacijo rasti in prihodkov.
Rast povpraševanja in močan donos ETF odražata širše makro trende, ki neposredno vplivajo na rudarska podjetja, ki od pasivnih dobaviteljev surovin postajajo ključni nosilci fizične infrastrukture nove faze globalnega gospodarstva. Elektrifikacija ne zajema več le energetike in prometa, temveč celoten gospodarski sistem, pri čemer rudarska podjetja postajajo ključni, a pogosto spregledani akterji. Najbolj izrazit nov vir povpraševanja prihaja iz gradnje podatkovnih centrov in infrastrukture za AI, oba sta izjemno kovinsko intenzivna, in močno povečujeta povpraševanje po bakru, medtem ko imajo diverzificirani rudarji koristi tudi iz izpostavljenosti aluminiju, jeklu, niklju in srebru. Rast globalne vojaške porabe dodatno podpira povpraševanje po železovi rudi, v takšnem okolju pa industrijske kovine ne ostajajo le ciklična blaga, temveč postajajo temelj dolgoročne dobičkonosnosti in strateške pomembnosti sektorja.
Rast cen zlata in srebra dodatno krepi rudarska podjetja, izpostavljena tem plemenitim kovinam, kar povečuje njihovo operativno fleksibilnost in denarne tokove. V pogojih monetarne in geopolitične negotovosti zlatarji znova prihajajo v ospredje kot lastniki realne premoženjske vrednosti, medtem ko srebro dodatno uravnava portfelje s kombinacijo investicijskega in industrijskega povpraševanja. Plemenite kovine, čeprav so letos precej volatilne, služijo kot stabilizacijski element sektorja, uravnovešajo ciklične pritiske industrijskih kovin in ustvarjajo prostor za dolgoročno vzdržnost.
Rast povpraševanja se dogaja vzporedno z naraščanjem geopolitičnih napetosti. Kovine, ključne za elektrifikacijo, obrambo in digitalno infrastrukturo, so koncentrirane v omejenem številu držav, pogosto z nestabilnimi političnimi sistemi ali nepredvidljivim regulativnim okvirom. To postavlja rudarski sektor v središče globalnih strateških interesov, pri čemer države zagotavljajo dostop do virov preko bilateralnih sporazumov, državnih investicij ali neposrednega nadzora nad dobavnimi verigami.
Medtem ko povpraševanje po kovinah narašča, je zmožnost ponudbe omejena. Novi rudarski projekti zahtevajo dolg časovni horizont, ogromna začetna vlaganja in operativno stabilnost. Stroški pridobivanja so višji, kar še dodatno povečuje strukturno vrzel med potrebami trga in realnimi proizvodnimi zmogljivostmi.
V pogojih pospešene rasti povpraševanja po kovinah se pričakuje nadaljnja rast dobičkonosnosti (EBITDA marža) globalnih rudarskih podjetij v naslednjem letu. Veliki diverzificirani rudarji, kot so BHP, Rio Tinto, Vale in Anglo American, imajo široko izpostavljenost industrijskim kovinam, predvsem železovi rudi in bakru, pri čemer je posebej pomembno izpostaviti, da Rio Tinto kmalu začenja projekt Simandou v Gvineji, eno največjih nahajališč železove rude na svetu. Anglo American je poleg industrijskih kovin dodatno izpostavljen diamantom, medtem ko so podjetja, kot sta Freeport-McMoRan in Grupo Mexico, osredotočena predvsem na baker, ključen material za električna omrežja in obnovljive vire energije, zaradi česar so njihovi poslovni modeli še posebej občutljivi na cikle elektrifikacije.
Lahko zaključimo, da je rudarski sektor danes na stičišču industrijske transformacije, monetarne negotovosti in geopolitičnega tekmovanja. Industrijske kovine na eni strani ter zlato in srebro na drugi strani odgovarjajo različnim investicijskim potrebam, hkrati pa odražajo vse večjo pomembnost fizičnih virov v globalnem gospodarstvu. Za vlagatelje to pomeni, da rudarstvo postaja neizbežna tema, saj brez kovin ni mogoče zgraditi niti energetske niti digitalne prihodnosti.
