Minuli teden za številne borze po svetu ni bil dober. Pregled izbranih desetih svetovnih indeksov pokaže, da so pretežno končali v rdečih številkah, tako v petek kot na petdnevni (tedenski) ravni, z izjemo enega indeksa - južnokorejskega KOSPI (več o njem so analitiki Bloomberg Adria pisali na povezavi). V petkovem trgovanju je rahlo pridobil, na tedenski ravni pa je beležil kar petodstotni skok.
Ko smo že v Aziji - japonski Nikkei ni delil usode korejskega indeksa. V petek je izgubil 3,38 odstotka vrednosti, na tedenski ravni je bil ob slaba dva odstotka. V negativno območje je zdrsnil tudi kitajski Hang Seng, ki je bil ob manj kot odstotek. Še en kitajski indeks, CSI 300, je na tedenski ravni izgubil skoraj 2,2 odstotka.
Čez lužo sta tako ameriški indeks S&P 500 kot tehnološki Nasdaq končala v rdečih številkah. Usodno je bilo predvsem petkov trgovanje, ko je bil indeks petstoterice ameriških delnic ob 1,5 odstotka, tehnološki pa kar ob dva. Vrednost se je znižala tudi industrijskemu indeksu Dow Jones.
Med ameriškimi delnicami izpostavljamo družbo Super Micro Computer Inc. (SMCI), članico indeksa Nasdaq, ki se je znašla v središču tihotapskega škandala: eden od soustanoviteljev naj bi na Kitajsko mimo vseh nadzorov pošiljal strežnike z najnaprednejšimi čipi podjetja Nvidia. Sledil je odstop, 'odstopili' pa so tudi vlagatelji, saj je delnica v petkovem trgovanju strmoglavila za več kot 30 odstotkov na dobrih 20 dolarjev za delnico.
Med trojico velikih v Evropi Nemčija z največjim minusom
V primerjavi z ZDA ni bilo nič bolje na borzah v Evropi, kjer so upadle vrednosti britanskemu FTSE 100, nemškemu Daxu in francoskemu Cacu 40. Med omenjeno trojico je največji udarec 'občutil' nemški Dax, ki je bil v petek ob dva odstotka, na tedenski ravni pa kar ob 4,55 odstotka.
Indeks Ljubljanske borze SBITOP je tako na dnevni kot tedenski ravni upadel za več kot dva odstotka. Med družbami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, tokrat izpostavljamo Salus, ki bo od prihodnjega tedna sestavljal indeks SBITOP (kaj o Salusu pravijo analitiki, preberite tukaj), v petkovem trgovanju pa je beležil skoraj 10-odstotno rast.
Skok cene nafte
Medtem ko vrednosti borznih indeksov padajo, nafta pleza vse višje. Samo v petek se je podražila za 3,3 odstotka, v primerjavi s koncem leta lani pa je cena skoraj podvojena in se približuje popandemičnim vrednostim iz leta 2022 - v petek je nafta brent dan končala pri 112 dolarjih za sodček, v letu 2022 se je približala 130 dolarjem.
Lahko to ceno doseže in preseže? Glede na petkove besede ameriškega predsednika Donalda Trumpa o vojni v Iranu se zdi, da so mogoči čisto vsi scenarij. Zavrnil je namreč možnost premirja, hkrati pa je dejal, da so ZDA blizu doseganja zastavljenih ciljev v Iranu. Odprto vprašanje ostaja tudi, kako bi se na ustavitev ameriškega posredovanja odzval Iran.
Odbijajoč lesk zlata, kaj pa bitcoin?
Kljub divjanju vojne pa zlato, varno zatočišče, kot mu pravijo, ta teden ni blestelo. Teden je končalo pri malce manj kot 4.500 dolarjev za unčo, kar predstavlja več kot triodstotni padec v petkovem trgovanju. Na tedenski ravni je zlato ob več kot desetino, od začetka leta pa je vrednost unče štiri odstotke višja. Naj dodamo, da je še konec letošnjega januarja unča stala več kot 5.400 dolarjev, kar pomeni, da kupci zlato kupujejo s 17-odstotnim popustom glede na takratno ceno.
Pocenilo se je tudi srebro. V petkovem trgovanju se je cena znižala za blizu sedem odstotkov na slabih 68 dolarjev. V zadnjem tednu se je pocenilo za 16 odstotkov, letos pa za več kot pet odstotkov.
Za konec poglejmo še digitalno zlato, kot nekateri radi imenujejo bitcoin. V začetku tedna je žeton stal prek 74 tisoč dolarjev, v soboto dopoldne, ko je nastajal ta prispevek, pa je vztrajal na dobrih 70 tisoč dolarjev, kar predstavlja okoli petodstotni padec. Še vedno pa je za okoli desetino nad letošnjim dnom, doseženim pri dobrih 63 tisoč dolarjev za žeton.
Dražji denar?
Minuli teden smo spremljali tudi odločitve centralnih bank. Evropska centralna banka (ECB) se je na tokratnem srečanju odločila ohraniti obrestne mere, vendar se vse več govori o tem, da bi po ciklu zniževanja lahko posegla po zvišanju. "Trenutno je možno, da se bodo srednjeročni inflacijski obeti poslabšali in inflacijska pričakovanja vztrajno zvišala, kar pomeni, da bo verjetno potrebna bolj restriktivna monetarna politika," je dejal član Sveta guvernerjev Joachim Nagel.
.webp){kind=icon}
