Bo poceni denar postal Trumpova najdražja politična napaka?

"Jaz sem predsednik cenovne dostopnosti. Govorite glasno in ponosno," je Donald Trump prek družbenega omrežja Truth Social sporočil republikancem. Toda njihov izbranec, ki se je v Belo hišo vrnil prav na račun ostre kritike gospodarskega programa predhodnika Joeja Bidna, večinoma ni uresničil obljube o ameriški zlati dobi. Pred današnjo odločitvijo centralne banke Fed je zato na prelomnici: nadaljnje rahljanje denarne politike je vesela novica za finančne trge, ki pa bi lahko ameriško gospodarstvo iz območja zlatolaske potisnilo v inflacijsko spiralo.

Po tem scenariju bi "glasno in ponosno" spregovorili kritiki. Kajti prinesel bi draginjo življenjskih stroškov delavske Amerike, s čimer bi se Trumpova podpora v občutljivem ozračju in obdobju pred vmesnimi volitvami nevarno zmanjšala.

Po Bidnovih stopinjah

Inflacija je po skoraj letu dni Trumpa 2.0 visoka kot na dan, ko je prevzel ključe Bele hiše. Najvišje carine od velike depresije so podražile življenje povprečnega Američana, rast delovnih mest pa se upočasnjuje, čeprav se je rast BDP po uvodnem premoru sredi leta znova okrepila, konec leta pa naj bi dosegla dva odstotka.  

Trumpova gospodarska obljuba je naletela na podobne ovire kot razvpita bidenomika 'zaspanega Joeja', kakor Trump zaničuje svojega predhodnika. Toda kljub temu se na strani finančne industrije krepijo pričakovanja o 'spodbudnih signalih' – nadaljnjih obrestnih rezih – s strani Feda.

"Zaradi nedavne delne zaustavitve delovanja vlade določeni makroekonomski podatki niso bili objavljeni, s čimer se do neke mere negotovost povišuje," dodaten vidik naraščanja indeksa volatilnosti VIX omeni upravljavec premoženja z NLB Skladov Matej Mazi. Vrednost merilnika strahu je konec novembra z dobrimi 30 točkami po aprilskem vrhuncu znova dosegla vrh, saj se vrstijo ugibanja in napovedi, da borzo zaradi tehnološkega sektorja čaka večja korekcija.

A kljub opozorilom, da je monetarna politika preohlapna, skupaj s trgovinskimi ovirami, fiskalno ekspanzijo in dvomi, ali so najdražja tehnološka imena že zašla na območje pretirano optimističnih vrednotenj, je današnji četrtinski rez obrstenih mer skorajšnja gotovost. Mazi dvomi tudi, da so vrednotenja podjetij v tehnološkem sektorju pretirana. "Najbolj dobičkonosni deli tehnološkega ekosistema umetne inteligence – litografija, napredna logika, spomin, energetska in podatkovna infrastruktura – so kapitalsko zahtevni segmenti z visoko tržno koncentracijo in stabilnimi maržami, kar utemeljuje višja vrednotenja."

A ključno vprašanje za gospodarstvo in Trumpovo administracijo je oziroma bo, ali je tretji zaporedni rez trend. "Danes je verjetnost decembrskega znižanja ocenjena na okoli 93 odstotkov, z dodatnima dvema znižanjema v prihodnjem letu," napoveduje Mazi. Ta nenadni zasuk je večinoma posledica dosedanje komunikacije Feda, ki je trg postopoma pripravila na blažji ton denarne politike, pojasnjuje ozadje pričakovanj trgov.

Če se bo izkazalo, da gre za trend, bi takšen pristop lahko sprožil inflacijsko spiralo, ki bo po žepih udarila povprečnega Američana. Inflacija – resda zmerna – že od leta 2021 ves čas presega ciljna dva odstotka in skupaj s carinami draži vsakdanje življenje srednjega in delavskega razreda.

Trump si sicer želi nižjih stroškov zadolževanja tudi za spodbuditev stanovanjskega sektorja. Tega namreč razume kot način reševanja širših pomislekov o cenovni dostopnosti oziroma draginji, ki bodo osrednjega pomena za vmesne volitve prihodnje leto. Vendar napovedi so, da bo ameriška inflacija prihodnje leto okoli triodstotna.

Bloomberg "Bessent je tisti, ki odloča v tekmi za naslednika predsednika Feda, kajti stari washingtonski pregovor pravi: kdor nadzoruje dokumentacijo (papir), drži moč," pravi ustanovitelj agencije Pangaea Policy Terry Haines. 

Trumpova dilema

Dilemo, da kar je dobro za trge, ni nujno za ljudi, odražajo javnomnenjske ankete. Ocene Trumpovega upravljanja gospodarstva so vse slabše. Podpora pada tudi pri njegovih republikanskih podpornikih. Raziskave mreže ABC, agencije Reuters in portala Yahoo razkrivajo, da približno 25 odstotkov republikancev oziroma že vsak četrti meni, da je predsedniška politika poslabšala gospodarsko stanje. Bolj so razočarani le nad Trumpovim ravnanjem v aferi Epstein.   

Zato ima današnja odločitev bankirjev presenetljivo notranjepolitično dimenzijo. Pojavljajo se ocene, da Fed danes ne bo določil samo cene denarja, ampak tudi nadaljnjo usodo republikanske vlade. Prihajajoče vmesne volitve bodo namreč odločale o sestavi celotnega Predstavniškega doma kot tudi tretjine senata, in to ravno v času, ko se bo realno gospodarstvo začutilo posledice aktualnih Fedovih odločitev.

Povedno je, da je Aftyn Behn, demokratska kandidatka za kongres, na izrednih volitvah v Tennesseeju prejšnji teden v središče svoje kandidature postavila prav inflacijo in stroške zdravstvenega varstva. Temi, ki sta ji v tradicionalno republikanskem okrožju, kjer je kandidirala, omogočili osvojitev bistveno večjega števila glasov kot kateremukoli predhodniku iz njene stranke.

Mazi inflacijska tveganja sicer odriva na stran, ko pravi, "da ZDA beležijo občutno višjo rast produktivnosti kot večina razvitih gospodarstev". ''Digitalizacija in hitro uvajanje umetne inteligence dvigujeta produktivnost, znižujeta stroške dela, izboljšujeta dobičkonosnost podjetij in delujeta disinflacijsko,'' meni upravljavec.

 

V papirju je moč

Politične implikacije odločitev upravljavcev monetarne politike so za Trumpovo administracijo potencialno uničujoče. To pa je tveganje, ki ga Trump ni pripravljen prepustiti negotovosti.

Predsednik si namreč ves čas prizadeva okrepiti nadzor nad Fedom in vanj namešča njemu zveste kadre. Vse z namenom, da bi se monetarna politika uskladila s specifično Trumpovo gospodarsko vizijo. "Scott Bessent je glavni Trumpov zagovornik preoblikovanja odnosa med finančnim ministrstvom in Fedom v bolj dinamičen, simbiotičen in vzajemno podporen odnos," je o osrednji vlogi finančnega ministra pri izbiri naslednika Jeroma Powlla na čelu banke in njegovega zbliževanja s Trumpovo idejo zbliževanja fiskalne in monetarne politike povedal Terry Haines.

Ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy dodaja: "Bessent je tisti, ki odloča v tekmi za naslednika predsednika Feda, kajti stari washingtonski pregovor pravi: kdor nadzoruje dokumentacijo (papir), drži moč."

Zato je paradoksalno, da bo Powllov naslednik, čeprav Trumpova izbira, soočen z enako težavo: Trumpovim pritiskom za stimulativno denarno politiko, čeprav makroekonomski kazalci dajejo prednost restriktivni.

Predavatelj in politolog na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Tomaž Deželan opozarja, da bo Trump s tem izgubil možnost valjenja krivde na neodvisne organe, kot je Fed. "Slabi kazalci bodo šli na njegov račun," pravi opazovalec ameriške notranje politike, kar ga bo sililo v "sprejemanje vse bolj radikalnih odločitev".  

 

'Prekleto ničesar'

Deželan je že večkrat doslej opozoril, da je Trump zelo občutljiv za pričakovanja tako Wall Streeta kot tudi gibanja Maga, katerega jedro so kmetje. Kaj jih čaka po seriji obrestnih rezov, pa je mogoče opazovati že danes.

Kmetje se po le dveh zaporednih znižanjih obrestnih mer ter odzivov kitajske vlade na zaostrovanje trgovine ukvarja s posledicami draginje in carinske vojne. Tarejo jih dragi krediti in visoki stroški repromateriala. Zato je Trump v prizadevanjih za pomiritev nezadovoljstva pred dnevi napovedal 12 milijard dolarjev vreden paket pomoči kmetom ter hkrati pritisnil na proizvajalce kmetijske mehanizacije, naj znižajo cene traktorjev z odpravo po njegovem mnenju nepotrebnih okoljskih omejitev.

"Znižati bodo morali cene, ker je kmetijska oprema postala predraga, in velik razlog za to je, ker je ta podvržena okoljskim zahtevam, ki ne naredijo prekleto ničesar," je frustracijo in krivdo po svoji ustaljeni navadi na svoje predhodnike v Beli hiši zvalil Trump.