Kevin Warsh: Bankir, ki bo Trumpu izbojeval 'čudovito' gospodarsko zmago

Časnik Wall Street Journal je razkril, kako je ameriški predsednik Donald Trump po pričevanjih ljudi iz njegovega ožjega kroga že izgubil potrpljenje z iransko vojno. Ta ne poteka po načrtih, prav tako pa je že presegla predsednikov šesttedenski rok. Čas je, da se to nesrečno poglavje zapre, saj predsednika čakajo nove bitke na domačem terenu – proti draginji in za Kapitol.

Pri tem računa tudi na uslužnost kandidata za novega predsednika centralne banke Fed Kevina Warsha. A kaj lahko od njega pričakujejo Američani, gospodarstvo in vlagatelji na Wall Streetu?

Čas za druge teme

Trump se je za vojno po izbiri, kakor opazovalci imenujejo poskus zrušitve režima ajatol v Teheranu, odločil na podlagi nepričakovanega uspeha operacije v Venezueli. A medtem ko je bila ugrabitev Nicolasa Madura stvar nekaj ur brezhibno izpeljane operacije ameriških posebnih enot, iranska vojna kljub nesporni taktični prevladi ZDA ni postregla z enakim rezultatom. In prav to – trdovratni in trajni upor režima Trumpa neskončno frustrira.

"Predsednik včasih izgubi fokus, porabi čas za podrobnosti svojih načrtov za plesno dvorano Bele hiše ali za zbiranje sredstev za vmesne volitve," so na podlagi pričevanj iz ožjega Trumpovega kroga zapisali pri WSJ. "Svetovalcem pravi, da se želi posvetiti drugim temam."

A kaj ko je tudi pri drugih temah nevralgična točka vselej iranska vojna. Ta je sprožila zgodovinske podražitve energentov, ki skupaj s kipečo inflacijo – ki se je marca nepričakovano povečala na 3,3 odstotka – ogrožajo predsednikovo agendo America First, in to ravno v občutljivem času pred kongresnimi vmesnimi volitvami.

A ne draži se le nafta, ki s štirimi dolarji na galono sesuva javnomnenjsko podporo republikanskega predsednika. Namesto da bi jezdil na učinku 'zbiranja okoli zastave' v času vojne, je celo manj priljubljen kot Joe Biden na najnižji točki svojega mandata. Tu je še sečnina, ključna sestavina za izdelavo umetnih gnojil, za ceno katere je v spomladanskem času zlasti občutljiva še ena ključna demografska skupina Trumpovih Maga podpornikov – kmetje.

Ko se bo draginja z bencinskih črpalk prenesla na trgovinske police, bodo demokrati iz rok republikancev iztrgali močan politični argument, ki je železni repertoar vsakokratne republikanske administracije, to sta dobrostoječe gospodarstvo in bikovska borza. Trump je namreč Američanom obljubil konec neskončnih vojn na Bližnjem vzhodu, boj z draginjo in zlato ekonomsko dobo, dobili pa so odprt spopad na Bližnjem vzhodu, ki krepi draginjo, medtem ko Trumpova carinska vojna Ameriki ni zagotovila ekonomskega razcveta.  

Trump je tudi zaradi afere Epstein in nedavne čistke v administraciji, ki je v hitrem zaporedju odnesla kar dve njegovi najbolj zvesti ministrici Pam Bondi in Kristi Noem (včeraj pa še ministrica za delo Lori Chavez-DeRemer, v kratkem naj bi se poslovil celo direktor FBI Kash Patel), v defenzivi in nujno potrebuje hitro, odmevno ter 'čudovito' zmago.

To mu lahko že danes zagotovi uvodna potrditev kandidata za naslednika predsednika centralne banke Fed Kevina Warsha v senatnem odboru za bančništvo. Z njim bi Trump ne samo začel postopek odstranitve neubogljivega 'vedno prepoznega' Jeroma Powlla, proti kateremu je celo uperil ost pravosodja zaradi predrage prenove zgradbe Feda oziroma krivega pričanja, ampak bi si zagotovil večjo mero ubogljivosti banke pri izvajanju gospodarskih načrtov in omejevanju negativnih posledic iranske krize. "Powell je Trumpov grešni kozel za vztrajno draginjo in vse, kar se v gospodarstvu ne popravlja dovolj hitro," o dinamiki donosa meni Terry Haines, analitik agencije Pangaea Policy iz Washingtona.

Poskus kazenskega pregona Powlla poskuša prikazati kot pretvezo za pritisk Bele hiše na neodvisnost Feda pri določanju obrestnih mer. S tem je na kateregakoli svojega naslednika že vnaprej vrgel senco dvoma: da bo Trumpov lojalist in priliznjenec, ne pa racionalen in neodvisen krojač monetarne politike največjega gospodarstva na svetu.

Taktika se je očitno obrestovala, saj Thom Tillis, republikanski senator iz Severne Karoline in član bančnega odbora, trdi, da bo preprečil razpravo o prihodnjem predsedniku banke, dokler se postopek proti Powllu ne zaključi ali zaustavi. To ponuja možnost, da Powell na svojem položaju ostane tudi po izteku mandata 15. maja. Trump je sicer obe možnosti zavrnil in zatrdil, da bo Powlla tako ali drugače odpustil.

 

Trumpov rešitelj, lutka ali nov glavobol?

Toda osebne zamere ter nesoglasja glede inflacije in obrestnih mer niti niso glavni kamen spotike razvpitega toksičnega odnosa Trumpa z upornim predsednikom Feda, ki ga je sicer na to mesto v prvem mandatu leta 2017 imenoval sam. Haines meni, da do navzkrižij prihaja zaradi razhajanja v razumevanju vloge emisijske banke – medtem ko Powell vztraja pri ustaljenem pristopu določanja monetarne politike (obrestnih mer) na podlagi merjenih signalov iz gospodarstva, ki časovno neizogibno kažejo zamaknjeno sliko, si Trump želi nekoga, ki bo pri svojem delu bistveno bolj proaktiven. Predvsem pa bo imel posluh za predsednikove namige v smeri zniževanja obrestnih mer.

"Tisti, ki menijo, da je postopek imenovanja predsednika Feda izbira med sokoli in golobicami, spregledajo tisto, kar Trump pričakuje od Feda, kar je enako kot drugod v vladi: prilagodljivost politik je v službi čim hitrejšega doseganja oprijemljivih rezultatov," meni Haines.

Njegovi opazki daje težo poročanje Financial Timesa, da namerava Warsh reformirati Fedov pristop k zbiranju podatkov, in sicer tako, da bi ta vključeval več informacij o stanju v gospodarstvu v realnem času.

Je torej Warsh tisti, ki bo rešil Trumpov gordijski vozel omejevanja negativnih ekonomskih posledic iranske vojne, ne da bi pri tem z razrahljanim pristopom sprožil pregrevanje gospodarstva, poglobil dvome vlagateljev o nedovisnosti skrbnika ameriškega finančnega sistema, z razpihovanjem inflacije pa podražil vsakdanje življenje Američanov?

Njegovo imenovanje in javno izražena stališča ob iranski zablodi, visokih cenah energentov in okrepljeni inflaciji dobivajo bistveno širši in usodnejši pomen, predvsem pa občutek urgence – od hitre triaže in kurative ameriškega gospodarstva je namreč odvisen tudi izid jesenskega političnega preizkusa na Kapitolu. Od tega je odvisno republikansko obvladovanje zakonodajne oblasti in nadaljnja uzurpacija Trumpove izvršne oblasti.

Ne nazadnje je finančni minister Scott Bessent prejšnji teden, le nekaj dni pred današnjim zaslišanjem ter po objavi marčevske inflacije, izrazil prepričanje, da se bo osnovna inflacija kljub iranski vojni še naprej zniževala, a da je previdnost Feda pri določanju obrestnih mer zaradi negotovosti, ki jih sproža iranska vojna, upravičena. "Fed deluje pravilno, ko čaka in opazuje, kako se bo konflikt odvil," je dejal in se ob tem na logično naknadno vprašanje novinarjev, ali to pomeni, da se administracija strinja z zadržanim pristopom Feda pri obrestnih rezih, hitro popravil, da ta "lahko opazuje razmere, preden – neizogibno – zniža obrestne mere".

 

Cilj oziroma naloga novega predsednika Feda je tako jasna – razrahljana monetarna politika. "Želimo, da se Kevin Warsh čim prej vključi," je pričakovanja administracije potrdil finančni minister, s čimer ni pustil veliko prostora za alternativna tolmačenja.  

Ključno vprašanje je torej, kako bo Warshu na čelu Feda uspelo žonglirati s pričakovanji neučakanega Trumpa in nervoznih trgov. 56-letnik sicer napoveduje velike spremembe, kar je brez dvoma glasba za Trumpova ušesa, vendar po oceni sogovornikov še zdaleč ni jasno, ali bo predsedniku všeč tudi njena zvrst.

"Warsh ni jasno profiliran kot klasičen jastreb ali golobica, njegova stališča pa so se skozi čas precej spreminjala," je o klasični dihotomiji konservativnega ali bolj liberalnega odnosa do politike obrestnih mer dejal Matej Mazi, namestnik direktorja Sektorja investicijskih skladov pri NLB Skladih. 

Predavatelj ekonomije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač meni, da gre za strokovnjaka, ki je "leta čakal na svoj trenutek in načrtuje velike spremembe na številnih področjih, vse od komunikacijske politike do zmanjšanja sredstev Feda."

"Verjamem, da si je neodvisnost monetarne politike treba zaslužiti tako, da se izogibamo motnjam," naj bi Warsh zapisal v osnutku govora, ki ga je predhodno pridobil Bloomberg. V njem obljublja, da se bo Fed še naprej osredotočal na svoj mandat in operativno poslanstvo. "Neodvisnost Feda je najbolj ogrožena, ko zaide v fiskalno in socialno politiko, kjer nima ne avtoritete ne strokovnega znanja," pravi v delu, ki je slišati kot slabo prikrita kritika Powellovega mandata. 

Mazi sicer priznava, da je Warsheva osnovna teza ta, da ameriško gospodarstvo "doživlja pozitiven ponudbeni šok", ki bi moral srednjeročno delovati deflacijsko in s tem upravičiti nižje obrestne mere. "Vendar pa ostajata tako časovni okvir kot intenzivnost teh učinkov negotova, zlasti v okolju, kjer je inflacija še vedno nad ciljno ravnjo," pravi. Warsh je prilagodil ideje nekdanjega predsednika Feda Alana Greenspana in trdi, da bo porast produktivnosti, ki ga prinaša umetna inteligenca, utrla pot politiki znižanja obrestnih mer, s čimer pa se številni v Fedu ne strinjajo.

Kovač glede njegove (ne)dovzetnosti na Trumpove sugestije dodaja, da je Warsh v ZDA cenjen in vrhunski ekonomist, ki se bo "odzval predvsem glede na spremembe v gospodarstvu, ne pa na pritisk Bele hiše in da ne bo ostal nazorsko tog, če se bodo dejstva spremenila". Najverjetneje si bo po svoji vesti prizadeval najti pravi odgovor na težave ameriškega gospodarstva, meni. 

Kandidatu za upravljavca monetarne politike ZDA zagotovo ne manjka ambicij. To je nazorno pokazal, ko ga je Trump leta 2024 hotel imenovati za ministra za finance, a je jasno povedal, da ga veliko bolj zanima mesto šefa centralnih bankirjev. Gre za investicijskega bankirja, ki je republikanski veteran in za marsikoga Trumpov lojalist, ki trdi, da je bil študij pod mentorstvom razvpitega monetarista Miltona Friedmana blagoslov. 

Leta 2006 je postal najmlajši guverner v zgodovini Feda, a je institucijo kmalu zapustil, njeno politiko in delovanje pa odslej pogosto javno kritiziral. Velikokrat se je obregnil ob zanj pretirano javno izpostavljanje vodstva banke, saj po njegovem to krepi lažna pričakovanja vlagateljev, češ da je Fed nepogrešljiv akter pri reševanju gospodarskih težav ali celo pomirjanju vlagateljev v času tržne negotovosti – v razmerah, v kakršnih je trenutno ameriška ekonomija.

Marsikaj pove dejstvo, da si je Trump sprva za Powllovega naslednika želel Kevina Hassetta, toda lobiranje wallstreetskih velikanov, kot je prvi mož banke JP Morgan Chase Jamie Dimon, so tehnico prevesili v korist Warsha. Škodovalo ni niti poznanstvo z Bessentom še iz časov, ko sta delala v družinski pisarni velikana Stanleyja Druckenmillerja.

Za demokrate ni dvoma, kdo je Warsh in kakšna je njegova naloga. Demokratska senatorka Elizabeth Warren, ki bo kot članica odobora prav tako prisotna na današnjem pričanju, meni, da Warsh ne bo nič drugega kot predsednikova marioneta.

"Ključni problem Warshovega pristopa je, da združuje ukrepe, ki delujejo v nasprotnih smereh in zato ne tvorijo konsistentnega okvirja denarne politike," na mogoče izvore trenj opozarja Mazi. Na eni strani zagovarja zniževanje obrestnih mer, na drugi pa zmanjševanje bilance Feda ter opozarja: "To bi samo po sebi pomenilo zaostrovanje finančnih pogojev in pritisk na rast dolgoročnih zahtevanih donosnosti." Njegova temeljna premisa je milo rečeno nekonvencionalna: Fed bi moral z nižjimi kratkoročnimi obrestnimi merami trg ogreti, hkrati pa z zmanjševanjem bilance povzročiti zvišanje dolgoročnih obrestnih mer, kar bi gospodarstvo hladilo.

Warsh se namreč odkrito zavzema za odprodajo 6,7 bilijona dolarjev državnih obveznic, ki jih je Fed za spodbuditev gospodarstva nakopičil v času finančne krize in pandemije covida. Nekateri opazovalci svarijo, da bi banka s tem zvišala dolgoročne stroške zadolževanja za ameriško vlado in tudi imetnike hipotekarnih obveznic.

Prav takšno stališče po oceni Kovača razkriva, kakšno politiko bo ubral: "Warsh meni, da je prav odločitev o nakupu bilijonov dolarjev državnega dolga pomemben razlog za tako močno inflacijo. Iz tega se da tudi sklepati, kakšna bo njegova nova politika."

Predavatelj meni celo, da so Warshevi nazori v navzkrižju s pričakovanji Trumpa, kar bo privedlo do novega konflikta na relaciji med Belo hišo in Fedom. "Je precej bolj restriktiven kot demokratski vodje Feda, zato mislim, da bo po njegovem imenovanju in kratkem zatišju med njim in Trumpom počilo – sta namreč na poti neposrednega trka," napoveduje. ''Njuna 'poročna harmonija' bo zelo, zelo kratka,'' potegne pod črto.