MAGA agenda čaka na 'prepočasnega' Powlla: bo ta rezal ali ne?

"Pričakujemo lahko, da bo Trump še naprej pritiskal na Fed, naj zniža obrestne mere, vendar ne zaradi tega, ker bi bil prepričan, da bi to pomagalo ameriškemu gospodarstvu, ampak zato, ker se bo to lahko spopadlo z geopolitičnimi izzivi," pred srečanjem ameriških centralnih bankirjev v Jackson Holu meni ustanovitelj in analitik agencije Pangaea Policy Terry Haines.

Opredeljujoča značilnost Trumpove predsedniške administracije je, da so vse (makro)ekonomske odločitve geopolitične in obratno, presečna točka pa so carine. "Tekma, ki je resna, se odvija na področjih strateških investicij, vse od umetne inteligence in proizvodnje električne energije do industrijske proizvodnje, kjer ZDA iščejo prednost v bitki za kapital, delovna mesta in tehnološko vodstvo," vlogo geoekonomije pojasnjuje borzni analitik Lojze Kozole iz borznoposredniške hiše Ilirika.

Kitajska ima določene izjemne prednosti, pravi, pri katerih imajo "čim ugodnejši pogoji financiranja in tudi deregulacija izjemno pomembno vlogo". To pa je v veliki meri posledica odločitev Zveznih rezerv, na katere nestrpno čakajo negotovi trgi.  

Zato bo na srečanju v slikovitem gorovju Teton, ki se ga bosta udeležila tudi predsednica ECB Christine Lagarde in guverner Britanske centralne banke Andrew Bailey, na kocki mnogo več kot 'le' usoda ameriške ekonomije in Wall Streeta. Gre namreč za vprašanje, ali bo Amerika znova velika.

Pritisk Trumpa in pričakovanja Wall Streeta

Krepitev že tako znatnega pritiska na guvernerja Feda Jeroma Powlla, ki mu Donald Trump očita prepočasno oziroma premalo proaktivno izvajanje monetarne politike, zaradi česar ga poskuša predčasno odstaviti, je nazadnje še okrepil finančni minister Scott Bessent. Ta je ocenil, da glavni makrokazalniki v ameriškem gospodarstvu ustrezajo t. i. jumbo rezu; se pravi za 50 bazičnih točk.

Ameriško gospodarstvo je namreč julija pridelalo le 73 tisoč delovnih mest, kar je opazno manj od 100 tisoč, kolikor je bilo pričakovano. Brezposelnost je s 4,1 narasla na 4,2 odstotka. Ob junijskem podatku, da je bilo prejšnji mesec v ZDA ustvarjenih le 14 tisoč, ne pa 147 tisoč delovnih mest, se izrisuje trend, ki Fed sili v ukrepanje.

Finančni minister Bessent prav s tem podatkom upravičuje obsežnejši rez, ki bi dodatno podžgal Wall Street. Ta je dvome okoli napovedanih negativnih posledic Trumpovih carin po 'osvoboditvi' aprila poleti zamenjal za evforijo. Indeks S&P 500 je v zadnjih 52 tednih 40-krat dosegel nove najvišje vrednosti in le dve najnižji vrednosti, medtem ko je indeks Nasdaq Composite zabeležil 149 novih najvišjih vrednosti in 69 novih najnižjih vrednosti, kažejo podatki Bloomberga.

"Finančni trgi so izjemno visoki, inflacija pa nadzorovana, zato potrebe po rezu načeloma ni," pravi finančni analitik in direktor družbe Acex Tilen Šarlah.

A proaktivna monetarna politika v očeh Trumpove administracije ni zgolj spodbujevalec gospodarstva, ampak izolator pred morebitnimi negativnimi posledicami carinske vojne, ki bo dosegla vrhunec nekje novembra. Prav panična reakcija finančnih trgov je namreč po pompozni aprilski carinski osvoboditvi Trumpa oziroma Bessenta prepričala, da si premisli. "Že nekajkrat doslej je Trump izničil lastne ekonomske ukrepe," pravi politolog in poznavalec ZDA Tomaž Deželan, "kar počne ali na podlagi javnega negodovanja Wall Streeta in multinacionalk ali volilne baze MAGA gibanja", pojasni.

Pričakovanja finančnih trgov so sicer glede 17. septembra, ko bo zasedal Odbor za odprti trg Feda za monetarno politiko, zmerna. Četrtinsko znižanje referenčne obrestne mere ti pričakujejo s 84-odstotno verjetnostjo. Za razliko od administracije so prepričani, da bo septembrskemu znižanju za 25 bazičnih točk do konca leta sledilo še vsaj eno takšno.

Kozole: Fed bo počakal z rezi

Na drugem koncu spektra je Fed z jastrebovskim stališčem Powlla, ki razen tega, da bodo upravljavce ameriške monetarne politike vodili signali s trga dela in inflacijskih gibanj, ne razkriva veliko o nadaljnjih korakih. "Od Powlla lahko pričakujemo, da bo ostal pri podatkovno odvisnem pristopu", pravi, kar pomeni, da bo odločitev "pogojevala dinamika inflacije in trga dela", ocenjuje Kozole.

Powllova pregovorna zadržanost je posledica tega, da Fed večjo težo daje drugemu delu enačbe, ki določa obrestne mere – inflaciji. Če ohlajanje trga dela terja ukrepanje, na drugi strani inflacija, ki je bila julija z 2,7 odstotka pod pričakovanji, pritrjuje zadržanemu odzivu.

Powell, ki mu Trump z imenovanji njemu naklonjenih guvernerskih imen vse bolj maje avtoriteto in stolček, še naprej čaka na uresničitev ekonomskega aksioma: višje carine, ki so v bistvu davki, dražijo blago in podžigajo inflacijo. Ta sicer raste, a ne tako izrazito, da bi bila odločitev Feda na dlani. Tega pa ne moremo trditi za rast cen pri proizvajalcih. Indeks PPI je namreč konec minulega tedna zabeležil 0,9-odstotno rast, medtem ko je bila na letni ravni celo 3,3-odstotna, kar je za razliko od inflacije opazno več od napovedi. Pričakuje se, da bodo podobni krivulji kmalu sledile tudi cene življenjskih potrebščin.

Kozole zato meni, da bo Powell v jutrišnjih izjavah v Wyomingu ostal zvest jastrebovski oceni oziroma pričakovanjem glede negativnih posledic carin. "Glede na to, da inflacija še vedno vztraja pri 2,7 odstotka, kar je bližje trem odstotkom kot pa dvoodstotnemu cilju, in da storitveni sektor še naprej kaže pritiske, se zdi, da bo Fed raje še počakal z znižanjem obrestne mere," pravi.

Odgovor na najbolj kritično vprašanje tega leta, ki bi lahko podkuril borzno evforijo ali pa zaradi že vkalkuliranih pričakovanj 25-točkovnega reza poskrbel za hladen tuš, naj bi ponudil Powllov govor na jutrišnjem simpoziju centralnih bankirjev.

"Težko je napovedati, kaj se bo zgodilo, saj je pritisk na znižanje očiten," o pričakovanjih tržnih akterjev pravi Šarlah. "Ti pričakovanja vključujejo v tečaje, kar pomeni, da če Fed tega ne bo 'upošteval', bi lahko sledila razprodaja," opozarja na tveganja.

Carinske milijarde

Pri tem gre vsaj toliko za ekonomijo kot tudi za politiko. Vsaj v očeh Trumpove administracije. "Medtem ko Powell gleda makroekonomske kazalnike, administracija razmišlja v drugačni, mnogo bolj sistemski logiki," pravi Kozole in dodaja, da "prav tu nastaja napetost".

Prihodnja odločitev emisijske banke bo namreč ključna tudi zaradi tega, ker bo s tem podana ocena, kakšen in kolikšen vpliv na gospodarstvo in dobrobit ameriškega potrošnika ima osrednji vzvod Trumpove geopolitične usmeritve – carine. Zato je Bessent še včeraj poleg vnovičnega pričakovanja, da bo Fed posegel po polovičnem znižanju obrestne mere, okrepil tudi kvalitativne napovedi posledic carin.

"Iz tega naslova se bo nateklo dovolj sredstev, da bomo zmanjšali primanjkljaj v primerjavi z BDP in začeli odplačevati dolg, nato pa se bo to lahko uporabilo kot izravnava za Američane," je napovedal glavni Trumpov finančni strateg, ki pri podpori proračunu poleg carin prisega na mantro "davčne olajšave se same izplačajo". "Svojim sodelavcem sem doslej pravil, da bi lahko prihodki od carin letos znašali 300 milijard dolarjev. A to številko bom moral bistveno popraviti," je dejal Bessent, pri tem pa imel v mislih pozitivni popravek.

Bessent meni, da bi se ameriško gospodarstvo z dodatnim prilivom iz naslova carin, nove fiskalne zakonodaje (velik, čudovit zakon) in ohlapnejše denarne politike vrnilo k "dobri, nizkoinflacijski rasti" iz 90. let. Za oviro na poti k temu cilju in težave, ki pestijo nekatere dele gospodarstva, pa je okrivil (previsoke) obrestne mere, pri čemer je izpostavil stanovanjski sektor in gospodinjstva z nižjimi dohodki z visokim dolgom na kreditnih karticah.

Fiskalna prevlada

Ohlapnejša monetarna politika, po mnenju sogovornikov, pomeni, da Trump od Feda pričakuje prociklično ukrepanje, zato tudi zaničujoči vzdevek ''vedno prepozni'', s katerim predsednik vztrajno napada njegovega guvernerja.

"Predsedniška politika stremi k hitrejšim rezultatom, saj je globalna konkurenca na najvišji ravni," pravi Kozole. "Trump želi doseči razširitev pogovora o tem, kako lahko Fed o gospodarski rasti razmišlja in deluje bolj dinamično," pa dodaja Haines. "Trump želi pri centralni banki, tako kot drugod v vladi, uvesti gibkost denarne politike v smeri čim hitrejšega doseganja oprijemljivih gospodarskih rezultatov."

A pri tem ne gre samo za ekonomske, tržne in notranjepolitične vidike. Financial Times je k naštetemu nazadnje dodal še pritisk ohlapne fiskalne politike na monetarno odločanje. Po sprejetju 'velikega, čudovitega zakona', ki povečuje zadolževanje in primanjkljaj ZDA, je namreč Fed pod dodatnim pritiskom, da umetno ohranja obrestne mere na nižjih ravneh, saj tako zmanjšuje stroške rekordnega zadolževanja vlade.

Trenutna razlika med kratkoročnimi obrestnimi merami, ki so v večji meri odvisne od politika Feda, in bolj tržno pogojenimi dolgoročnimi stroški zadolževanja, deloma odraža zaskrbljenost analitikov, da bo denarna politika ohlapnejša, kot bi bilo ob upoštevanju omejevanja inflacije dejansko potrebno.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar