Vročica na Kapitolu: Trumpove geopolitične zmage Američanov ne zanimajo

Drugi mandat ameriškega predsednika Donalda Trumpa po enem letu spominja na nesrečo v počasnem posnetku. Najnovejši makroekonomski podatki kažejo, da ameriška gospodarska lokomotiva na carinski pogon izgublja sapo. To pa skupaj s precedenčno razsodbo ameriškega vrhovnega sodišča o legalnosti Trumpovih carin stopnjuje vročico pred današnjim težko pričakovanim in potencialno razdvajajočim govorom o stanju v državi (State of the Union).

Najnižja točka mandata

Rast BDP v četrtem kvartalu je z 1,4 odstotka močno zgrešila optimistična pričakovanja finančnih trgov – ti so pričakovali vsaj odstotek boljši rezultat. Inflacija je pri poltretjem odstotku bolj ali manj enaka kot pred letom dni, ko je Trump udrihal po Joeju Bidnu, češ da mu je ta zapustil gospodarsko podrtijo.

Ameriško gospodarstvo še vedno čaka na prihod zlate dobe, ki mu jo je v inavguracijskem govoru napovedal Trump. K temu je treba prišteti še zadnji udarec ameriškega vrhovnega sodišča Trumpovi geoekonomski agendi America First. Kako bo namreč na delovanje gospodarstva učinkovala petkova prelomna odločitev sodstva o izrednih carinah in Trumpov poznejši refleksni dvig carinske stopnje na 15 odstotkov, je v tem trenutku povsem nejasno; te doslej vsekakor niso imele želenega pozitivnega učinka. Tudi zaradi tega, ker je predsednik carine uporabljal kot švicarski nož za najrazličnejša pogajanja z ameriškimi nasprotniki (Kitajska) kot tudi obliko prisile zaveznikov (EU).

Vidno razjarjeni ameriški predsednik je na novinarski konferenci po odločitvi sodišča posegel po nizkotni osebni kritiki vrhovnih sodnikov, češ da so ti zaradi razveljavitve carin "sramota za njihove družine". Pri Wall Street Journalu so zapisali, da je bil njegov odziv na konferenci najnižja točka njegovega mandata, saj je imenovanja konservativnih sodnikov razumel kot trgovino za absolutno podporo njegovi politiki. 

 

Trumpova vrnitev na domači teren

Tako je Trump tik pred svojim prvim govorom o stanju v državi v drugem mandatu, ki bi bil lahko zaradi številnih izzivov pred ZDA eden najpomembnejših sploh, izgubil svoje glavno ekonomsko, notranje- in geopolitično orodje – carine. Veliko vprašanje je, kakšen bo njegov nagovor, saj so številni analitiki napovedovali, da bo predsednik pomemben nastop v kongresu izkoristil prav za rezime pozitivnih učinkov njegove razdvajajoče trgovinske politike na ameriško gospodarstvo.

"Govor prinaša Trumpovo sporočilo o "cenovni dostopnosti". Pedvsem pojasnilo o tem, zakaj bodo državljani Trumpovo rešitev cenovne dostopnosti občutili šele po letu dni," napoveduje politični analitiki Terry Haines iz agencije Pangaea Policy. Toda z vidika prihajajočih vmesnih volitev je pred nami še veliko časa, da sporočilo začne učinkovati, pojasnjuje. 

Na to naj bi upali tudi njegovi najtesnejši svetovalci, ki so prepričani, da Trumpova Bela hiša preveliko pozornost posveča zunanjepolitičnim vprašanjem, medtem ko Američane skrbi cenovna dostopnost. To je tudi glavni razlog, zakaj Trump izgublja podporo v svoji volilni bazi MAGA. "Dvig carin je vplival na nekoliko višje cene uvoženih proizvodov in delno tudi proizvodnje v ZDA (zaradi dražjih uvoženih inputov), kar je nekoliko zavrlo rast domače potrošnje," je negativne posledice trgovinske vojne za Američane povzel glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, Bojan Ivanc.

"Pri Trumpu se je pokazalo, da so poleg demokratov in zmernih akterjev tudi njegovi podporniki, zmerni republikanski politiki, predvsem pa gospodarstveniki, postali nestrpni," notranjepolitični vidik dodaja Tomaž Deželan, politolog s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. "Močno se je odpiralo tudi vprašanje socialne varnosti, ki pa neposredno zadeva tudi jedro Mage," izpostavlja.

Trump je v zadnjem letu izgubil pomembne zaveznike v ideološko skrajnem, toda trdnem in zvestem jedru podpornikov. Ne nazadnje letos v dvorani na Kapitolu ne bo bojevite kongresnice iz Georgie in glasnice Mage, Marjorie Taylor Greene, ki je Bidna med govorom na kongresu leta 2023 obkladala z vzkliki "lažnivec". "Zastavonoša gibanja MAGA se je obrnila proti Trumpu," je v podkastu The Atlantic o izgubi velikih podpornikov dejala Lisa Desjardins iz PBS News. Ocenila je, da se mora predsednik "vrniti v vsakdanja življenja Američanov, ki so njegovi volivci in kjer najbolj izgublja podporo". To, je dejala, bi morala biti glavna tema današnjega nagovora Američanom, če želi povezati svojo volilno bazo.

 

Dosežki, ki Američanov ne ganejo

Toda Trump svojo energijo in politiko vztrajno kanalizira v geopolitične napore. Samooklicani mirovnik poleg ugrabitve Nicolasa Madura osebno nadzira pogajanja za mir v Ukrajini in obnovo Gaze, medtem ko ZDA pripravlja na odločilni napad na Iran. Medtem pa ameriško gospodarstvo ne ustvarja prepričljivejših rezultatov, s katerimi bi se lahko v primerjavi z dosežki zunanje politike pohvalil predsednik. Težava je, ker ti Američanov niti ne skrbijo niti ne zanimajo toliko kot draginja, vprašanje kupne moči in migracije. "Govoril bo o končanju 'demokratskih vojn' in o Venezueli, vendar to niso teme, ki bi zanimale republikance," je v televizijski razpravi pred govorom ugotavljal kolumnist New York Timesa Peter Baker.

"Lahko govori o Iranu, a to je še ena potencialna razprtija z volilno in kongresno bazo republikancev, saj je Trump v predvolilni tekmi obljubljal, da se ne bo zapletal v vojne na Bližnjem vzhodu," je opozoril in dodal, da se predsednik pretirano osredotoča na zunanjo politiko. Člani administracije so frustrirani, ker Trump noče govoriti o ekonomskih vprašanjih, ki zadevajo vsakodnevno življenje Američanov, ampak o vsem drugem, pravi.

Trump in njegovi ministri se radi pohvalijo, kako dobro gre Wall Streetu, kar naj bi bil sinonim za blagostanje v realnem gospodarstvu – in v žepih povprečnega Američana. To je med drugim najbolj očitno storila tudi pravosodna ministrica Pam Bondi, potem ko so jo člani Odbora za pravosodje predstavniškega doma v začetku meseca zasliševali o objavi dokumentov v primeru Epstein in pregonih kritikov njenega šefa. "Dow Jones je trenutno nad 50 tisoč točkami, S&P je pri skoraj 7.000, Nasdaq pa podira rekorde. O tem bi se morali pogovarjati," je deplasirano ugovarjala razburjena Bondi.

Toda ameriško gospodarstvo je v letu 2025 raslo za 2,2 odstotka, kar je opazno manj od 2,8-odstotne rasti v letu 2024. Padec lahko med drugim pripišemo še dodatni kolateralni škodi Trumpovega obračunavanja z demokrati. Začasna zaustavitev vlade je prvo ekonomijo sveta prikrajšala za vsaj odstotno točko rasti.

 

Kar 70 odstotkov Američanov gospodarske razmere ocenjuje kot "zadovoljive ali slabe". Poleg vztrajne inflacije jih najbolj skrbijo naraščajoči življenjski stroški, ki še naprej zmanjšujejo zaupanje potrošnikov. "Gospodarski razcvet v ZDA je predvsem posledica velikih vlaganj v infrastrukturo, ki je potrebna za delovanje umetne inteligence kot tudi še vedno ekspanzivne fiskalne politike," ugotavlja Ivanc.

Vojna pred vrati

Opazovalci menijo, da čeprav se Trump močno osredotoča na zunanjo politiko, je njegov cilj predvsem oseben, manj pa so prizadevanja usmerjena v vzdrževanje ameriškega geoekonomskega primata. To razkriva njegova obsedenost z Nobelovo nagrado za mir, ki odraža namero, da bi si zagotovil zapuščino mirovnika.

Trump je v svojem inavguracijskem govoru obljubil, da se na Bližnjem vzhodu ne bo zapletal v "večne vojne" svojih demokratskih predhodnikov, vendar nemirna regija že od samega začetka daje pečat njegovemu drugemu mandatu.

Perzijski zaliv je bila destinacija njegovega prvega obiska na tujem, lani poleti pa so ZDA bombardirale iranske jedrske instalacije, kar je bil prvi neposredni napad na Iran od konca 80. let. Njegova interpretacija multilateralne organizacije – Odbor za mir – je bila zasnovana kot mednarodni organ za reševanje konflikta v Gazi, medtem ko so ZDA zaradi zastoja v pogajanjih in stopnjevanju nasilja nad protestniki v regijo napotile bojni skupini dveh letalonosilk.

"Preprosto ni jasno, kakšna je politika ZDA do Irana, medtem ko se v regiji zbira mogočna ameriška armada; ljudi skrbi, da smo na robu nove vojne na Bližnjem zahodu, pa niti natančno ne vemo, zakaj," je Trumpovo zunanjepolitično agendo, ki bo najbrž zaznamovala njegov današnji nagovor sonarodnjakom, povzela Susan Glasser, novinarka revije The New Yorker.