Trgovinska vojna: Se lahko upornik Lula zoperstavi 'cariniku' Trumpu?

Ni veliko držav, ki se odkrito upirajo agresivnemu carinskemu pritisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na čelu tega punta je Kitajska, druga svetovna velesila, katere odpor proti Washingtonu je slednjega prisilil, da je že doslej poiskal trgovinsko spravo.

Druga tiha protagonistka upora proti Trumpovi carinski tiraniji pa je Brazilija. Država, ki po vseh merilih ne bi smela biti pod nemilostjo Trumpovega škornja, saj uvaža več blaga iz ZDA, kot ga izvaža.

Zakaj se je torej ameriški predsednik tako srdito lotil pete največje države na svetu in edinega hegemona Južne Amerike?

Brazilski 'lov na čarovnice'

Spor med Brazilijo in Trumpovo politično strujo se je začel že nekaj časa prej, preden se je ameriški predsednik 20. januarja letos vrnil v Belo hišo. Trumpa razburja usoda njegovega zaveznika, nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, ki mu sodijo zaradi domnevnega načrtovanja zarote državnega udara, s katerim je želel ostati na položaju kljub porazu na volitvah leta 2022. 

Če temu dodamo še lanski spor med brazilskim sodstvom in nekdanjim Trumpovim 'prvim prijateljem', Elonom Muskom, čigar platforma X je bila zaradi domnevnih dezinformacij nekaj časa v Braziliji prepovedana, dobimo meddržavno bitko, ki ima prej kot trgovinski ideološki predznak.

Toda celo ideologija se postavi v ozadje, ko gre za transakcijskega Trumpa. Svoje neodobravanje sojenja Bolsonaru, ki ga je označil za "lov na čarovnice", je podkrepil s 50-odstotnimi carinami na blago iz Brazilije, kar je brazilski predsednik Luis Inacio Lula da Silva opisal kot "nesprejemljivo vmešavanje ene države v pravosodni sistem druge". Lula je nedavno izjavil tudi, da je bil njegov ameriški kolega izvoljen za voditelja ZDA, in "ne za cesarja sveta".

Bloomberg

Carine, ki so na sledilniku ameriškega časnika New York Times označene kot "carine zaradi svobode govora", so v veljavo stopile 7. avgusta in zaenkrat ni videti, da bi se to kmalu spremenilo. Za južnoameriško velikanko tako velja ena od najvišjih carinskih stopenj na svetu, vendar pri dajatvah obstaja kar nekaj izjem.

Trumpova administracija je namreč odobrila kar 694 izjem za približno štiri tisoč izdelkov. To vključuje letala družbe Embraer, pomarančni sok, železovo rudo, gnojila, plemenite kovine in nafto – ne pa kavo ali meso, ki sta dva pomembna izvozna sektorja za Brazilijo.

Zgrešena ameriška politika do Brazilije

"Brazilija je prevelika država, da bi se z njo tako pometalo," pove politolog Tomaž Deželan s FDV. "To je pomembno predvsem za brazilsko levico, ki se seveda vidi tudi za nosilko svobode in demokratičnih vrednot celotne Latinske Amerike, ki je v primežu iliberalizma. Ravnanje Trumpa je tako kontraproduktivno, saj je jasno, da mu Lula ne bo popustil že zaradi notranjepolitičnih razmer, hkrati pa mu ponovno daje nekoliko večjo legitimiteto znotraj demokratičnega sveta, kljub precejšnjim kritikam s strani tega v nedavni preteklosti."

Po mnenju politologa Deželana je model brazilskega kljubovanja uspešen, saj je "nacionalni ponos marsikdaj prebivalcem bolj pomemben kot ekonomski kazalci"."Ne vidim razloga, da se tudi drugi ne bi tega posluževali, še posebej v primeru tistih držav, ki se vidijo kot relevantni globalni akterji. Tu Trump ponovno iracionalno poskuša vplivati na usodo prijatelja Bolsonara, ki se mu godi precej slabše kot njemu, saj se v tem primeru pravosodje kaže kot bolj učinkovito kot v ZDA, kljub podobnim metodam, ki sta jih samodržca sprejemala, še posebej v kontekstu zanikanja volitev".

Imajo carine na Brazilijo vpliv na globalno gospodarstvo?

Ameriške carine na Brazilijo lahko po mnenju nekaterih ekonomistov povzročijo nemire na svetovnih trgih surovin, predvsem kmetijskih. Brazilija je namreč druga največja izvoznica kmetijskih izdelkov na svetu. Izvoz teh je Braziliji leta 2023 prinesel 166,5 milijarde dolarjev, kar jo uvršča na drugo mesto za ZDA (178,7 milijarde dolarjev). Kar četrtina brazilskega BDP prihaja iz kmetijskega sektorja.

"Ne verjamem, da bo trgovinski spor med ZDA in Brazilijo bistveno vplival na globalno gospodarstvo," je jasen ekonomist Črt Kostevc z Ekonomske fakultete v Ljubljani. "Nekaj vpliva verjetno bo, še zlasti če bo prišlo do nadaljnjih zaostritev odnosov oziroma dviga carin s strani Trumpove administracije, a ta vpliv ne bo imel globljih posledic za globalne trge," doda.

Kostevc izpostavi, da se Brazilija že leta postopno usmerja na evropske in azijske trge. "Čeprav je ameriški trg regionalno še vedno izjemnega pomena, stanje ni več takšno, kot je bilo v 90. letih," pove in doda, da "ne verjame, da bo preusmeritev brazilskih kmetijskih izdelkov iz ZDA v EU tako močna, ker ima EU postavljene stroge količinske omejitve pri uvozu iz Južne Amerike".

Vnovična podražitev kave?

O posledicah carin opozarjajo predvsem ljudje iz kavne industrije, saj je Brazilija njena največja proizvajalka. Vpliv carin se bo najbolj izrazil prav na ameriškem trgu, saj so po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo ZDA v letu 2024 iz Brazilije uvozile kavo v vrednosti skoraj dveh milijard dolarjev. Po navedbah brazilske skupine izvoznikov kave Cecafé te pošiljke pomenijo približno 30 odstotkov porabe kave v ZDA, poročajo tuje agencije.

Carine pa niso edina grožnja podražitve črnega poživila, saj se Brazilija v zadnjih letih sooča tudi z neugodnimi vremenskimi razmerami. Zaradi teh je bila lani v državi že peta zaporedna slaba letina. Če v to enačbo vštejemo še carine, se lahko cene kave proti koncu leta vrnejo na rekordno raven od konca 2024.

Aljaž Smrekar iz Tovarne kave pove, da se je kava iz Brazilije v zadnjih dveh letih podražila za trikrat, pri čemer ga skrbijo predvsem ameriške carine. Zaradi teh bi lahko po mnenju sogovornika prišlo do zamud pri dobavi kave iz Brazilije v Slovenijo.

Obrat od Washingtona in stava na Brics

ZDA so drugi največji trgovinski partner Brazilije. Carine – četudi z veliko izjemami – pa bi lahko Brazilijo dodatno obrnile proti nekaterim drugim trgom. Država je ena izmed ustanovnih članic skupine Brics in najmočnejši člen južnoameriškega trgovinskega bloka Mercosur.

Lulov svetovalec za zunanje zadeve Celso Amorim je v intervjuju za časnik Financial Times izjavil, da Trumpove grožnje krepijo odnose Brazilije z državami Brics. Brazilski cilj je doseči večjo diverzifikacijo in zmanjšati odvisnost, je povedal in izrazil željo po krepitvi odnosov z državami v Evropi, Južni Ameriki in Aziji. Številni ekonomisti menijo, da je zdajšnji trenutek pomembna priložnost za lažjo sklenitev trgovinskega sporazuma med EU in Mercosurom.

Bloomberg Mercury

Pod Lulo je Brazilija okrepila vezi s partnericami v skupini Brics in postala večja zagovornica boja proti podnebnim spremembam, ki ima velik vpliv na brazilski kmetijski sektor. To je dala svetu vedeti v začetku julija, ko je v Riu de Janeiru potekal vrh Brics. Julijski vrh skupine držav v razvoju bo prvi izmed dveh velikih vrhov, ki jih bo južnoameriška velikanka gostila letos. Drugi – podnebni vrh COP30 – pa bo potekal novembra.

Strokovnjak za geopolitiko Alexander Purton poudari okoljske tematike julijskega vrha Brics, saj je Brazilija zaradi svoje geografske lege "nesorazmerno močno prizadeta zaradi podnebnih sprememb". "Z mobilizacijo držav članic, da se zavežejo določenim ciljem pred vrhom COP30, Brazilija upa, da bo povečala pogajalsko moč bloka na svetovnem prizorišču in k popuščanju prisilila države, ki sporazum zavračajo," pove.

Kitajska igra

ZDA so pomemben trgovinski partner Brazilije, vendar največje latinskoameriško gospodarstvo ni vezano na ameriški trg, kot je denimo Mehika. Številni komentatorji izpostavijo, da je Brazilija zato v boljšem položaju za spopadanje s carinami Trumpovih ZDA kot druge države.

Bloomberg

Brazilsko gospodarstvo poganja mešanica domače porabe ter izvoza kmetijskih proizvodov, nafte, soje in govedine. Izvoz zavzema približno petino bruto domačega proizvoda, pri čemer je le 12 odstotkov namenjenih v ZDA v primerjavi z 28 odstotki na Kitajsko, kažejo podatki brazilske vlade. Zaradi ameriškega pritiska se bo Brazilija po mnenju komentatorjev še bolj obrnila proti Kitajski, ki je od leta 2009 največja trgovinska partnerica Brazilije.

V ponedeljkovem telefonskem klicu je kitajski voditelj Xi Jinping svojemu brazilskemu kolegu povedal, da je Kitajska pripravljena sodelovati z Brazilijo, da bi bila vzor drugim državam in zgradila "pravičnejši svet in bolj trajnostni planet", je poročala državna tiskovna agencija Xinhua. Lula je medtem pohvalil Peking, ki je letos napovedal 4,6 milijarde dolarjev kitajskih naložb v njegovo državo.

Od Trumpovega prvega mandata Brazilija dodatno poglablja vezi s Pekingom. Eno ključnih področij je trgovina, ki je leta 2023 dosegla rekordnih 157,5 milijarde dolarjev. Lani je Kitajska uvozila več kot 70 odstotkov soje iz Brazilije, medtem ko se je uvoz ameriških kmetov močno zmanjšal. Samo letos sta Brazilija in Kitajska skupaj podpisali različnih 20 sporazumov o kmetijstvu, rudarstvu, jedrski energiji in valutnih zamenjavah.

"S komercialnega vidika je trenutna trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko prinesla nekaj izvoznih priložnosti za Brazilijo, zlasti v kmetijskem sektorju," je za časopis Guardian dejala Victoria Chonn-Ching z možganskega trusta Atlantski svet. Strokovnjakinja omeni, da Peking s trgovinsko politiko poskuša zmagati tudi v ideološkem smislu, saj Brazilijo vidi kot sovoditeljico globalnega juga. "Obe državi spodbujata multilateralizem kot del svoje zunanje politike in se vidita kot vodilni v svojih regijah in na globalnem jugu," doda.

Voda na mlin trgovinskega sporazuma EU-Mercosur?

Ameriške grožnje lahko v prestolnici Brasilii ustvarijo vzdušje nuje, da Brazilija pospešeno ratificira trgovinski sporazum med Mercosurom in EU. Sporazum je namreč v nastajanju že zadnjih 25 let, pri čemer obljublja bolj odprt trg s 750 milijoni ljudi za kmetijske izdelke Južne Amerike in industrijskih proizvodov EU. Blok Mercosur sestavljajo Argentina, Brazilija, Paragvaj in Urugvaj.

Bloomberg

"Spor z ZDA in negotovost, ki jo vnaša Trumpova administracija, vsekakor povečujeta privlačnost sporazuma med EU in Mercosurom za podpisnice, a menim, da večjo dilemo vzbujajo Argentina in nekatere članice EU kot pa Brazilija," pove ekonomist Kostevc, ki močno dvomi, da do ratifikacije sporazuma ne bi prišlo zaradi umika Brazilije, ampak prej zaradi pomislekov katere od članic EU. 

Zgodilo pa se je prav to, saj je bila ratifikacija sporazuma z decembrom začasno zaustavljena. Po navedbah več virov, na katere se sklicuje Euronews, je sporazum pregledala in prevedla pravna služba Evropske komisije, vendar je bila njegova predložitev državam članicam v ratifikacijo začasno ustavljena. Glavne pomisleke povzroča evropski kmetijski sektor, ki sporazum vidi kot odpiranje vrat nelojalni konkurenci latinskoameriških izdelkov.

Sporazum naj bi na eni strani južnoameriškim državam omogočil povečanje izvoza govedine, perutnine in sladkorja v EU, saj bo pri tem manj omejitev, po drugi plati pa bi države članice EU v Južno Ameriko lažje izvažale avtomobile, stroje in farmacevtske proizvode, smo pisali decembra.

"Že od začetka trgovinske vojne Brazilija intenzivno krepi dialog z vsemi drugimi hitrorastočimi gospodarstvi in tudi pogovore z EU. Spor z Brazilijo je povečal možnosti ratifikacije sporazuma in tudi aktiviral Mercosur, pogovori o tem že tečejo, junijsko srečanje Lule in predsednik Emmanuela Marcona pa je bilo namenjeno predvsem temu. Nasprotovanja so sicer na obeh straneh, a intenzivnejša so na strani EU, kjer temu nabolj nasprotuje Francija (tudi Avstrija, Poljska in Nizozemska, tudi Italija – 4 članice , ki predstavljajo 35 odstotkov prebivalstva EU so za blokado dovolj), med interesnimi skupinami pa predvsem, kmetje, sindikati in okoljevarstveniki," pove predavateljica geoekonomije na Fakulteti za družbene vede Andreja Jaklič. "Tudi v javnosti sporazum ni imel nikoli zelo visoke podpore."

Strokovnjakinja Jaklič izpostavi, da se krepijo pričakovanja pred vrhom EU – Latinska Amerika, ki je načrtovan novembra. "Na strani EU kljub signalu za diverzifikacijo, s katerim bi dobila dostop do velikega trga in nekaterih redkih kovin, sporazum nekako izgublja pomen, ki ga je imel v času pogajanj in pred krizami. Daje tudi signal o pomenu multilateralizma, a čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in gre za enega največjih trgovinskih sporazumov, ta hip ne bo pomenil velike zmage za Evropo. Dinamika zadnjih mesecev in tudi odnos EU - ZDA daje povsem nove okoliščine, ki terjajo spremembe trgovinske politike," pojasnjuje.

Čeprav gre za dogovor, ki po besedah predstojnice Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Katje Zajc Kejžar, prinaša "zavezo bolj prosti trgovini", namreč njegove implikacije bistveno presegajo okvirje trgovine.

Koristi od sporazuma si po mnenju ekonomistke obeta tudi Slovenija, saj ta domačim podjetjem "odpira priložnosti na velikem trgu štirih držav, katerega potencial slovenska podjetja še niso polno izkoristila".

Stari novi Lula

Trumpov pritisk je skriti blagoslov za 79-letnega brazilskega voditelja, čigar predsedovanje se v zadnjem času sooča z upadom podpore javnosti. Podatki javnomnenjskih anket, opravljenih po napovedi Trumpovih carin v juliju, kažejo na izboljšanje podobe Lule, njegova stopnja odobravanja je prvič po oktobru 2024 presegla stopnjo neodobravanja.

Bloomberg

Glede na anketo Atlas – Bloomberg s konca julija je 50,2 odstotka vprašanih izrazilo odobravanje Lulove administracije, 49,7 odstotka pa neodobravanje. Lulova stopnja odobravanja se je v isti anketi povečala s 47,3 odstotka junija. 

Brazilci prav tako menijo, da Lula na svetovnem prizorišču bolje zastopa Brazilijo kot Bolsonaro. Medtem ima kar 63,2 odstotka Brazilcev negativno mnenje o ameriškem predsedniku, kar je šest odstotnih točk več kot aprila. Delež anketirancev s pozitivnim mnenjem o Trumpu se je v pol leta zmanjšal s 44 odstotkov na 31,9 odstotka, navaja Chatham House.

Strjevanje vrst okoli skupnega zunanjega sovražnika in dejstvo, da Bolsonaro ne bo mogel kandidirati na predsedniških volitvah oktobra 2026, pomenita, da bo še nedavno nepriljubljena Lulova administracija imela velike možnosti, da se obdrži na oblasti. Lula je namreč že izjavil, da se bo, če bo to potrebno, potegoval za četrti predsedniški mandat.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar