Zakaj je "orodje proti prisili" zadnje orožje EU v trgovinski politiki?

Evropska unija ima v trgovinskih sporih na voljo močno orodje, za katero upa, da ga ne bo nikoli potrebovala.

Ker predsednik ZDA Donald Trump ponovno stopnjuje pritisk na EU z grožnjo 30-odstotne carine na vse evropske izdelke, nekatere države članice omenjajo možnost uporabe tako imenovanega "instrumenta proti prisili" (ang. Anti-Coercion Instrument, ACI).

To orodje EU omogoča uporabo širokega spektra ukrepov – tudi izven okvira trgovine z blagom – kot odgovor na prisilne ukrepe trgovinskega partnerja. Tako bi Unija na politične pritiske odgovorila s podobno močjo. Trumpova carinska politika je pogosto povezovala trgovino z drugimi temami, kot so davki, boj proti drogam ali migracije.

Kaj je instrument proti prisili (ACI)?

Gre za najmočnejše orodje, ki ga ima EU za odziv na gospodarski ali trgovinski pritisk tretjih držav. Če EU ugotovi, da je žrtev prisile, lahko sproži različne povračilne ukrepe, ki omejijo dostop države povzročiteljice do evropskega trga. V primeru ZDA bi to lahko pomenilo dodatne davke za ameriške tehnološke gigante, omejitve za ameriške naložbe v EU ali izključitev ameriških podjetij iz javnih razpisov.

Primarni namen ACI-ja ni povračilo, temveč odvračanje – že zgolj grožnja z uporabo tega orodja naj bi države odvrnila od uporabe trgovine kot političnega orožja.

Zakaj je EU razvila ACI?

Evropska komisija je ACI predlagala, kot odgovor na pretekle dogodke – med njimi Trumpove protekcionistične ukrepe proti EU ter kitajsko gospodarsko blokado Litve leta 2021 zaradi njenih vezi s Tajvanom. Takšni primeri so pokazali, kako ranljiva je EU pred gospodarskimi pritiski.

S strategijo "Odprta strateška avtonomija" želi EU postati bolj samozavestna in neodvisna na strateških področjih, hkrati pa ohraniti zavezanost multilateralizmu in pravilom globalne trgovine.

Kdaj in kako se lahko ACI uporabi?

O uporabi ACI-ja odločajo države članice EU skupaj. Najprej mora biti potrjeno, da je država članica žrtev prisile. Nato lahko Svet EU z "kvalificirano večino" potrdi povračilne ukrepe – to pomeni, da mora predlog podpreti 55 odstotkov držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Ključne članice, kot sta Francija in Nemčija, imajo tako veliko težo.

Kaj pomeni "prisila" v trgovini?

Trgovinska prisila pomeni uporabo carin, kvot, dumping ukrepov in drugih instrumentov, katerih cilj ni uravnavanje dejanskih trgovinskih nesorazmerij, ampak ustvarjanje političnega pritiska. Gre za škodljive ukrepe, ki niso skladni z mednarodnimi pravili in običaji.

Zakaj se o ACI govori zdaj?

Francija, druga največja ekonomija EU, poziva k uporabi ACI proti ZDA, če do 1. avgusta ne pride do trgovinskega dogovora in Trump uresniči grožnjo s 30-odstotno carino. Trump je že napovedal ostrejše protiukrepe v primeru odziva EU, zato bi aktivacija ACI-ja močno zaostrila trgovinske odnose med ZDA in EU.

Zagovorniki orodja menijo, da bi prav zadnji dogodki lahko upravičili njegovo uporabo. Ko je maja prišlo do zaostrovanja med ZDA in Kitajsko, sta strani na koncu le omilili napetosti – kar daje upanje, da bo tudi tokrat zadostovala že grožnja z ACI-jem.

Kako hitro bi EU lahko uporabila ACI?

Postopek lahko traja tedne ali mesece. Najprej mora Evropska komisija proučiti okoliščine domnevne prisile. Če ugotovi, da so pogoji izpolnjeni, predlaga ukrepe Svetu EU, ki ima nato 10 tednov časa za odločitev.

Kaj ima EU še v rokavu?

Poleg ACI-ja EU pripravlja tudi t. i. "povratne carine" (rebalancing tariffs), če pogajanja z ZDA propadejo. Na seznamu so izdelki v vrednosti do 72 milijard evrov – med njimi Boeingova letala, avtomobili in bourbon. Te ukrepe bi EU sprožila kot odgovor na morebitne Trumpove carinske politike.