Bodo Trumpove carine proti Putinu zlomile Krkino hrbtenico?

Ameriški predsednik Donald Trump je minuli teden Rusiji zagrozil, da mora v 50 dneh končati zavojevanje Ukrajine, ali pa bo proti Kremlju uvedel 100-odstotne carine. Glavno vprašanje geopolitične instrumentalizacije carinskega ukrepa je, kako naj bi bile carine videti v praksi, saj je proti Ruski federaciji uvedenih okoli 20 tisoč sankcij, zaradi katerih je država tudi najbolj sankcionirana v zgodovini.

Delni odgovor na to je ob napovedi ukrepa dal Trump: "Zelo smo nezadovoljni z njimi in uvedli bomo zelo visoke carine, če v 50 dneh ne bo dogovora, carine v višini približno 100 odstotkov bodo, kakor temu pravimo, sekundarne," je pojasnil ameriški predsednik, ob tem pa v očitnem odmiku od doslej prijateljske retorike pripomnil, da je razočaran nad Vladimirjem Putinom.  

Sekundarne carine bi utegnile najbolj prizadeti države, s katerimi ima Rusija kljub sankcijam in embargu še dejavno trgovino. Na vrhu seznama sta sicer Rusija in Indija s po 244 oziroma 68,7 milijarde dolarjev bilateralne blagovne menjave, a zraven je tudi Slovenija. Ta si je lani z Rusijo izmenjala za 1,28 milijarde evrov blaga, v več kot 60 odstotkih izvoza farmacevtskih izdelkov, kjer prednjači novomeška Krka. Se Krki na najpomembnejšem ruskem trgu obetajo ameriške sankcije?

Zdravila: slabih 70 odstotkov izvoza v Rusijo

Slovenija je v letu 2024 v Rusijo izvozila za dobrih 1,1 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 117 milijonov, kažejo podatki javne agencije Spirit. Rusija je za Slovenijo še vedno na precej visokem 21. mestu med trgovinskimi partnericami. Ob tem glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc za zadnjih 12 mescev navaja podatek, da večino bilateralne trgovine z vidika izvoza v 69 odstotkih oziroma 860 milijonih evrov pomenijo farmacevtski izdelki.

V tem pogledu prednjači novomeška Krka, saj sta Rusija in Ukrajina njena glavna izvozna trga. "Ključni izidi poslovanja v prvem polletju leta 2025 so najboljši v Krkini zgodovini. Prodaja na ravni polletja je prvič presegla milijardo evrov, ocenjena rast prodaje izdelkov in storitev znaša sedem odstotkov, ocenjena rast čistega dobička pa 11," je pred polletno objavo rezultatov poslovanja in preboju magične milijarde dejal njen prvi mož Jože Colarič. Krkina delnica se zadnjih nekaj dni giblje pod 200 evri, pri čemer se krepijo ugibanja in napovedi, kdaj utegne prebiti psihološko okroglo mejo.  

V Ruski federaciji, ki je Krkin največji posamični trg, je prodaja ob polletju znašala 218,6 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. V Ukrajini, na Krkinem tretjem največjem trgu, pa so prodali za 49,7 milijona evrov izdelkov, kar je osemodstotni skok v primerjavi z istim lanskim obdobjem. 

O tem, kako pomembno vlogo v celotni trgovini z Rusijo igra Krka, smo pisali pred časom. To znova potrjujejo tudi zadnji izvozni podatki – domači izvoz v Rusijo se je lani povečal na 1,17 milijarde evrov.

 

Krko ščiti Ženevska konvencija

V zvezi z negativnimi posledicami za domačo Krko so nam iz Novega mesta sporočili, da jih morebitna uvedba sekundarnih carin ne skrbi, saj so zdravila po Ženevski konvenciji izvzeta iz raznih omejitev. ''V Ruski federaciji imamo dve podjetji, ki poslujeta po poslovnih načrtih. Izdelki, torej zdravila, ki jih zagotavljamo trgu, niso predmet mednarodnih sankcij," pojasnjujejo.

Ekonomist in predavatelj Matej Lahovnik se v svojem komentarju možnih posledic podobno sklicuje ne določila Ženevske konvencije, saj ta Krki omogoča nemoten izvoz zdravil brez posledic in sankcij ZDA. Ob tem dodaja, da ameriški trg za novomeškega farmacevta ni pomemben, saj se je že pred leti iz njega umaknila in se osredotoča na evropski, ruski in azijski trg.

Meni tudi, da Trump s svojo nepredvidljivo politiko vnaša tolikšno negotovost, da trg ZDA postaja vse manj zanimiv tako za Krko kot tudi druge izvoznike.   

Ekonomist Ivanc k temu dodaja, da ima domači generični farmacevt v Rusiji lastno tovarno, s katero v pomembni meri oskrbuje ruski trg, in je s tega vidika delno zaščiten pred temi (negativnimi) vplivi.

 

Ivanc: Grožnje ZDA nesmiselne, neizvedljive

Ekonomist Ivanc ocenjuje, da je grožnja ZDA z napovedanimi sekundarnimi carinami nesmiselna in tehnično neizvedljiva. ZDA nimajo pristojnosti uvajanja višjih carinskih stopenj drugim državam proti tretjim državam, omejitve Trumpovih groženj na primeru Slovenije pojasnjuje ekonomist. To, pravi, velja tudi v primeru njegovih groženj EU in posameznim državam, saj ima EU enotne carine in diferenciacija po državah ni mogoča.

"Slovenije dodatne sekundarne carine ne bodo prizadele, ker ne kršimo mednarodnih gospodarskih sankcij proti Rusiji," pravi Lahovnik.

 

Predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar je uporabo carin kot političnega prisilnega sredstva ocenila kot "premik od na pravilih temelječega svetovnega ekonomskega reda v smeri na moči temelječemu redu, ki je transakcijski". Pri tem je opozorila na dvojno tveganje, zaradi katerega je rezultat Trumpove taktike vprašljiv. "Težko je napovedati, kakšni bodo učinki v daljšem obdobju, ker taktiko uporablja pri svojih zaveznicah", dodaja, da tudi ni jasno, ali bodo države grožnje "razumele kot kredibilne".  

Ivanc glede učinkov izvajanja pritiska omenja, da ZDA na ta račun še ni uspelo doseči novih trgovinskih sporazumov, ampak "zgolj nekaj dogovorov z nedorečenimi detajli".

Zaskrbljena Indija

So pa zato precej bolj zaskrbljeni v drugih večjih ruskih trgovinskih in strateških partnericah, do katerih ZDA vodijo že tako ostro trgovinsko politiko. Neuradno so predstavniki Indije na veleposlaništvu v Sloveniji že izrazili skrb, kako bi napovedani ameriški carinski ukrepi lahko prizadeli indijsko gospodarstvo in njegovo 15 milijard dolarjev vredno trgovino z energenti.

Še toliko bolj, ker je EU v zadnjem, že 18. svežnju protiruskih sankcij usklajeno ciljala na ruske naftne rafinerije v tretjih državah, predvsem v Indiji in na Kitajskem. Zajc Kejžar pravi, da Trump v teh primerih carine uporablja kot pogajalsko taktiko in grožnjo za doseganje ne le ekonomskih, ampak tudi geopolitičnih in strateških ciljev.

A med ruskimi trgovinskimi partnerji sta ne nazadnje tudi ZDA in EU, čeprav se je blagovna menjava z zahodnimi zaveznicami po invaziji leta 2022 bistveno zmanjšala in se še. Vseeno pa so ZDA iz Rusije po podatkih ameriškega ministrstva za trgovino še lani uvozile za tri milijarde dolarjev blaga, EU pa bo šele leta 2027 povsem prekinila uvoz energentov iz Rusije. Prav ti pa po podatkih statističnega urada Eurostat poleg mineralov in umetnih gnojil pomenijo glavnino 78,6 milijarde dolarjev vredne blagovne menjave s Putinovim vojnim strojem.