Vojna ekonomija: Izraelski startupi proti rafinerijam ajatol

Medtem ko politika začenja vojne, razmerje vojaške moči pa narekuje njihov potek, jih gospodarstvo odloči. "Vojna med Izraelom in Iranom seveda ne bo imela pozitivnih učinkov na gospodarstva vpletenih držav in širše regije Bližnjega vzhoda," je o gospodarskih posledicah neposrednega konflikta med Izraelom in Iranom povedal ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Rok Spruk.

Končni spopad za naziv regijskega hegemona s stopnjevanjem obstreljevanja industrijskih in civilnih tarč na obeh straneh dnevno pridobiva nove razsežnosti. Dlje bo trajal, bolj bo šlo za vojno izčrpavanja, tako vojaško, notranjepolitično kot geopolitično in ne nazadnje ekonomsko. 

Spopad, ki smo mu priča, je navzkrižje dveh diametralno nasprotnih političnih in družbenih sistemov ter gospodarstev. "Slikanje spopada kot simetričnega je popolnoma napačno, saj je Iran po več mesecih razgradnje 'osi odpora' močno oslabljen," je o vojaški moči, ki temelji na ekonomski, povedal Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem.

Izrael: silicijeva dolina Bližnjega vzhoda

Pomemben pa je tudi geoekonomski vidik. Izrael uživa močno podporo ZDA, ki so mu po podatkih Council on Foreign Relations od konca svetovne vojne namenile več kot 300 milijard dolarjev vojaške in gospodarske pomoči. Od začetka vojne s Hamasom 7. oktobra 2023 so ZDA odobrile vsaj 17,9 milijarde dolarjev vojaške pomoči, po nekaterih ocenah pa celo 22,76 milijarde dolarjev. Po zadnjih dostopnih podatkih ta pomoč obsega 3,3 milijarde dolarjev na leto, od česar je več kot 90 odstotkov vojaške pomoči, saj je izraelsko gospodarstvo dovolj odporno.

"Izraelsko gospodarstvo je seveda veliko bolj odporno, veliko bolj diverzificirano in utemeljeno na močnem izvozno usmerjenem modelu, predvsem na področju visoke tehnologije," razloge za razmeroma dobro izoliranost izraelskega gospodarstva pojasnjuje Spruk, ki se ukvarja s proučevanjem bližnjevzhodnih gospodarstev. Zato je velik del škode, ki nastane zaradi raketnih napadov, Izraelu prihranjene, ocenjuje.

 

 

Vojna, ki dnevno stane milijardo dolarjev

Čeprav Izrael vojaško dominira nad Iranom in se utegne celo kronati z nazivom regijske velesile, 20 mesecev spopadov pušča negativne posledice. Izraelsko finančno ministrstvo je za tekoče proračunsko leto določilo zgornjo mejo primanjkljaja v višini 4,9 odstotka BDP, kar znaša približno 27,6 milijarde dolarjev. Čeprav državni proračun vključuje rezervo za nujne primere, je bila večina te že porabljena za vojno v Gazi in ne upošteva trenutnega konflikta z Iranom, navaja poročilo izraelske vlade.

Trenutna razširitev spopadov na Iran je privedla do popravka navzdol v gospodarskih napovedih Izraela, saj je ministrstvo znižalo napoved rasti za leto 2025 s 4,3 na 3,6 odstotka. Podaljšana vojna z Iranom bi po izračunih izraelskega Ekonomskega inštituta Aron državni primanjkljaj povečala za dve odstotni točki. Samo vojna v Gazi je od konca maja povečala obrambne izdatke za 4,2 do sedem milijard dolarjev. Lani pa je izraelsko gospodarstvo zraslo za odstotek, kar je še vedno nad pričakovanji. 

Nova vojna judovsko državo stane skoraj 725 milijonov dolarjev na dan samo za vojaške izdatke; z upoštevanjem škode na gospodarskih objektih, kot je rafinerija Bazan v Hajfi, ki so jo pred dnevi zadele iranske rakete, cena naraste na milijardo dolarjev na dan.

Velesila razvoja umetne inteligence

Po besedah Spruka ima Izrael izjemno razvit tehnološki sektor in je država z največ zagonskimi podjetji na prebivalca na svetu. "Ne samo to, imajo tudi največje število patentov glede na število prebivalcev na področju umetne inteligence, medicine in drugih znanstvenih panog," navaja poznavalec. Tehnološka industrija ustvari približno 18 odstotkov BDP in približno 15 odstotkov delovnih mest, država pa je drugi največji globalni center tehnološkega razvoja, takoj za Silicijevo dolino, navaja Reuters.

Poročilo Sartup Nation Central razkriva, da ima Izrael 2.170 zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem umetne inteligence (AI), kar je 173-odstotno povečanje v zadnjih desetih letih. V ta podjetja se steka kar 47 odstotkov vseh naložb v zagonski sektor. Izraelske naložbe v industrijo AI v zadnjih letih za tri- do štirikrat presegajo tiste v ZDA in Evropi, pri čemer država zagonski ekosistem aktivno spodbuja s pospeševalniki in davčnimi olajšavami. Podatki analitske družbe Deloitte kažejo, da Izrael za raziskave in razvoj nameni od štiri do 4,5 odstotka BDP, kar je približno dvakrat več od povprečja OECD.

 

Milosavljević: Izraelska obrambna industrija ena največjih in najsodobnejših

Ameriška pomoč pa se kaže tudi na področju AI, ki prejema pomembne investicije ameriških tehnoloških velikanov, kot so Nvidia, Microsoft, Google, Amazon, Meta in Apple. Ti finančno in z gradnjo razvojnih centrov spodbujajo bliskovit tehnološki razvoj izraelskega gospodarstva. Podjetnost, konkurenčnost in tehnološki napredek (vključno z AI) izraelskega gospodarstva spodbuja tudi obsežen orožarski sektor in neposredno oborožene sile, ki so tako uporabnice končnih produktov tehnološkega sektorja kot tudi vir financiranja, kadrov in razvojnih zmogljivosti.

Številni ustanovitelji startupov, kot so CyberArk in Wix, ki ga je Google lani kupil za 32 milijard dolarjev, so bivši častniki IDF. Izrael na lestvici držav z največ samorogi (startupi z milijardo dolarjev tržne vrednosti) zaseda visoko 6. mesto, saj jih ima 44, od tega velik del v obrambni panogi. Kot smo poročali, je Izrael lani izvozil za več kot 14,7 milijarde dolarjev orožja, večinoma v EU (tudi Slovenijo), s čimer je po navedbah izraelskega obrambnega ministrstva dosegel rekordno raven, saj orožje zajema 48 odstotkov celotnega izvoza.

Prvi mož obrambnega podjetja Valhalla Turrets Miloš Milosavljević je za izraelsko obrambno industrijo dejal, da je ena največjih z najsodobnejšimi produkti na svetu in nas ali EU ne potrebuje". Gre za zelo zaprt in samozadosten sistem, kjer veliko vlogo igrata tudi ameriška pomoč in partnerstvo, dodaja.  

Iran: Usodna cena jedrskega programa in terorizma

Na drugi strani pa je močno oslabljeno iransko gospodarstvo, ki namesto da bi vlagal v krepitev konkurenčnosti, inovativnosti, visoko tehnologijo in zeleni obrat, kot to počno druge zalivske države, sredstva usmerja v razvoj svojega jedrskega programa. "Iran je doslej v program obogatitve urana, ki je tehnološko zelo zapleten proces, vložil pet tisoč milijard dolarjev," pravi strokovnjak za obrambno ekonomiko Erik Kopač in predavatelj na Fakulteti za družbene vede.

Več kot leto in pol leto spopadov z Izraelom prek proksijev skupin Hamasa in Hezbolaha, ki sestavljata iransko os odpora, je dodatno izčrpalo iransko gospodarstvo. Gre za teroristične organizacije, ki jim islamistični režim v nameri "ohranjanja zastraševalnega instrumenta" proti Izraelu "nameni precej finančnih sredstev", pravi Šterbenc.

"Iran je vse od leta 1979 podvržen zahodnim sankcijam," razloge za slabe gospodarske razmere v državi pojasnjuje strokovnjak in dodaja, da protestniki proti režimu pogosto poudarjajo, da bi moral režim namesto financiranja 'osi odpora' denar porabiti doma za boljše življenje ljudi. Pravi, da si Iran zato ne želi poglabljati spopada z Izraelom, ampak "regionalno stabilnost za izboljšanje ekonomskega položaja", tudi prek dogovora z ZDA glede omejitev bogatenja urana v zameno za sproščanje sankcij, ki jih je ameriški predsednik Donald Trump v skladu z doktrino 'maksimalnega pritiska' za dosego dogovora še zaostril.

 

Hromeča inflacija in Trumpov pritisk

Eden najtrdovratnejših makroekonomskih izzivov, ki so v zadnjih dveh desetletjih zaznamovali iransko gospodarstvo, je strukturno zakoreninjena visoka inflacija. Ta znaša 30 odstotkov, medtem ko je bila še lani za 10 odstotkov višja. Islamska republika je leta 2023 dosegla petodstotno realno rast, pod novim pritiskom sankcij pa se hitro ohlaja. Mednarodni denarni sklad za leto 2025 napoveduje le 0,3-odstotno rast, lanskega podatka še ni, ocene pa se gibljejo okoli treh odstotkov.

Pomanjkanje reform, vzdržne fiskalne politike in korupcija povečujejo delež revnega prebivalstva, po nekaterih navedbah jih je skoraj 40 odstotkov. "Iransko gospodarstvo je premalo razpršeno, preplitko in zelo preprosto, zaradi česar je gospodarstvo manj odporno proti izraelskim napadom," opozarja Spruk. Predsednik Masoud Pezeškian je lani pred volitvami dejal, da "živimo v družbi, v kateri mnogi beračijo na ulicah", ob tem pa dodal, da še nobena vlada v zgodovini ni uspevala v kletki, s čimer je mislil na sankcije.

Kot smo poročali, je znižanje tečaja riala letos znova oživilo opuščene namere po zamenjavi valute. Valutna reforma, s katero bi uvedli toman, bi bila kvečjemu psihološka, saj bi z njim rialu črtali le zadnje štiri ničle, pri čemer bi njegova vrednost oziroma kupna moč ostala enaka. Trumpov maksimalni pritisk je zamrznil 90 odstotkov iranskih deviznih rezerv v tujini v vrednosti 120 milijard dolarjev.

Z nafto zasvojena ekonomija v rokah vojaških elit

Glavni vir prihodkov je trgovina z nafto in plinom, zaradi česar številni dvomijo, da bo Iran posegel po jedrski ekonomski opciji zapiranja Hormuške ožine. Obramboslovec Klemen Grošelj pravi, da bi s takšno potezo vojna dobila globalni predznak, kot se je to zgodilo v osemdesetih, ko je Iran sprožil tako imenovano vojno tankerjev. Analitik družbe Acex Tilen Šarlah o relativno dobri izoliranosti naftnega trga pred izraelsko-iransko vojno meni: "Če ni resnih motenj v Hormuzu, bo makroekonomija znova prevzela glavno vlogo." Dodaja, da je svetovna ponudba več kot ustrezna, zaloge rastejo, industrijsko povpraševanje pa je šibko.

Po njegovem mnenju je trenutni dvig cen nafte, ki Iranu posredno koristi, prehoden. Iran je leta 2023 proizvedel približno 3,6 milijona sodov nafte dnevno, kar je Teheranu po oceni MDS prineslo približno 36 milijard dolarjev prihodkov od izvoza. Vendar pa sklad napoveduje, da se bo leta 2025 proizvodnja zmanjšala za 300 tisoč sodov na dan, kar bo vplivalo na državne prihodke v devizah. Zaradi omejitev prodaje nafte v državi cveti siva ekonomija, saj 90 odstotkov nafte prek obvodov kupijo Kitajci po znižani ceni. 

Podobno kot v Izraelu tudi v Iranu veliko vlogo v gospodarstvu igra vojska oziroma njeno politično krilo – iranska revolucionarna garda IRGC. Ta nadzoruje približno 20 do 40 odstotkov gospodarstva, zlasti velike gradbene konglomerate in banke. "Iransko gospodarstvo je popolnoma vertikalno integrirano in ga nadzorujejo državne elite," pojasni Spruk. IRGC je že desetletja lastnik 50 milijard dolarjev vrednega gradbenega konglomerata Khatam al-Anbiya, ki prek 1.200 gradbenih pogodb ustvarja znatne prihodke za iranske oborožene sile, navaja organizacija Rand. 

Šterbenc kot reprezentativen primer omeni še iraški gradbeni konglomerat Muhandis. S privolitvijo vlade Mohameda Al Sudanija so ga ustanovile proiranske šiitske stranke, saj lahko tako milijarde dolarjev iz iraškega proračuna kanalizirajo k lastnim paravojaškim skupinam.

Kriptovojna

Prepletenost iranskega gospodarstva in politike je še ena ranljivost, ki jo Izraelci s pridom izkoriščajo. Prejšnjo sredo so izraelski mediji poročali, da so hekerji iranski banki Sepah, katere lastnica je IRGC, ukradli za 48 milijonov dolarjev kriptovalut. Kriptovalute so še en vir in način financiranja iranske 'osi odpora', zato se vojna razplamteva tudi v kriptosvetu oziroma na področju kibernetskega bojevanja. Le nekaj dni kasneje so zraelske hekerske skupine napadle največjo iransko kripto menjalnico Nobitex in Iranu povzročile izgube v višini več kot 81,7 milijona dolarjev.

Spruk je glede izida ekonomske vojne jasen: "Tako po izgubi rasti BDP in škode na industrijski proizvodnji kot tudi v tujih investicijah ta vojna za iransko gospodarstvo pomeni tri- do štirikrat večjo škodo kot za izraelsko."

 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar