V skladu z najnovejšo vmesno gospodarsko napovedjo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je bilo svetovno gospodarstvo v letu 2024 odporno, vendar se pojavljajo nekateri znaki šibkosti ob počasnejši rasti, dolgotrajni inflaciji in negotovem političnem okolju. Napoved OECD za letos predvideva upočasnitev svetovne rasti na 3,1 odstotka in tri odstotke v letu 2026, pri čemer so med državami in regijami velike razlike, navajajo.
Globalno ohlajanje
Rast BDP v Združenih državah Amerike naj bi leta 2025 znašala 2,2 odstotka, leta 2026 pa naj bi se upočasnila na 1,6 odstotka. To je opazno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjimi napovedmi, ki so ZDA napovedovale 2,4-odstotno rast letos, prihodnje leto pa 2,1 odstotno.
V evrskem območju bo rast v letu 2025 predvidoma znašala odstotek, v letu 2026 pa 1,2 odstotka.
Preberi še

Kako trgovinska vojna med ZDA in EU vpliva na vašo omaro?
Carine predstavljajo velik izziv za luksuzne blagovne znamke, podjetja in potrošnike
15.03.2025

Krepitev obrambe: Ali regija Adria parira rasti evropskih obrambnih naložb?
Naložbe v obrambo rastejo, a v regiji Adria ne tako zelo.
13.03.2025

Trump: EU naj se pripravi na 200-odstotne carine
Ameriški predsednik EU zagrozil z 200-odstotnimi carinami na alkoholne pijače.
13.03.2025

Po lanskem padcu, okrevanje EU industrije
Industrijska proizvodnja januarja za 0,3 odstotka navzgor, decembra za 0,2 navzdol.
13.03.2025
Rast na Kitajskem naj bi se upočasnila s 4,8 odstotka letos na 4,4 odstotka v letu 2026.
Slovenijo po napovedih OECD v obeh prihodnjih letih čaka 2,6-odstotna rast BDP in 2,4 oziroma 2,6-odstotna inflacija.
Inflacija bo nasploh po projekcijah višja od pričakovane, čeprav se bo zaradi umirjanja gospodarske rasti še vedno umirjala. Inflacija cen storitev je ob zaostrenih razmerah na trgih dela še vedno visoka, inflacija cen blaga pa se je v nekaterih državah začela povečevati, čeprav z nizkih ravni.
Slovenijo po napovedih OECD v obeh prihodnjih letih čaka 2,6-odstotna rast BDP in 2,4 oziroma 2,6-odstotna inflacija.
Celotna letna inflacija v gospodarstvih skupine držav G20 naj bi leta 2025 znašala 3,8 odstotka, leta 2026 pa 3,2 odstotka. V primerjavi z decembrsko napovedjo OECD o gospodarskih gibanjih so bile te projekcije popravljene navzgor za 0,3 odstotne točke. Evrska inflacija pa bo v povprečju tudi letos višja od dvoodstotnega cilja ECB, saj pri OECD predvidevajo, da bo znašala 2,2 odstotka.
Breme carin
Rast in inflacijske pritiske bo obremenjevala carinska vojna, ki jo vodi ameriški predsednik Donald Trump. "Vse večje trgovinske omejitve bodo prispevale k višjim stroškom proizvodnje in potrošnje. Še vedno je bistveno zagotoviti dobro delujoč in na pravilih temelječ mednarodni trgovinski sistem in ohraniti odprte trge," je dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann.
V napovedi je izpostavil več tveganj, začenši z zaskrbljenostjo, da bi nadaljnje drobljenje trgovine lahko škodovalo možnostim za rast globalnega gospodarstva.
OECD svari, da morajo svetovne centralne banke ostati pozorne zaradi povečane negotovosti in možnosti, da višji trgovinski stroški povečajo cenovne pritiske. Če se inflacijska pričakovanja ne bodo krepila in če se trgovinske napetosti ne bodo zaostrile, bi se moralo zniževanje obrestnih mer v gospodarstvih, v katerih se bo osnovna inflacija predvidoma umirila, rast agregatnega povpraševanja pa bo umirjena, nadaljevati, menijo.
Glede državne porabe so zapisali, da so odločni fiskalni ukrepi potrebni, da se "zagotovi vzdržnost dolga, ohrani prostor za odzivanje na prihodnje šoke in ustvarijo sredstva za obvladovanje velikih prihajajočih pritiskov na porabo".