Bo bližnjevzhodni vihar zamajal slovensko gospodarstvo in turizem?

Nenadni vpad skrajnežev islamske teroristične skupine Hamas minulo soboto je poleg izraelskih oboroženih sil in varnostno-obveščevalnega aparata judovske države negativno presenetil tudi globalne finančne in surovinske trge. Tržni šok je bil sprva velik, saj je cena nafte poskočila za skoraj pet odstotkov, vendar so se rahli živci vlagateljev v naslednjih dneh hitro polegli. A glede na napovedi Izraela, da bo z obličja Zemlje izbrisal Hamas, je to verjetno le začasno zatišje v puščavskem peklu Bližnjega vzhoda.

Iz primera Ukrajine lahko sklepamo, da bo daljša vojna najverjetneje vplivala tudi na trgovino in z njo povezano logistiko oziroma dobavne verige. To pa velja tudi za Slovenijo, ki ima nekatere gospodarsko-trgovinske vezi z Izraelom, s Palestino pa bistveno manj oziroma so te zanemarljive. Vsaj tako meni direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Zijad Bećirović, ki je za Bloomberg Adria dejal, da "posledice aktualnega konflikta v poslovanju z Izraelom za Slovenijo ne bodo izrazite." Pravi, da jih bomo občutili predvsem posredno, z vplivom na finančne in energetske trge.

Bećirović: Pri poslovanju z Izraelom etični zadržki

Če nadaljujemo z analogijo posledic ukrajinske vojne z vidika izpostavljenosti slovenske trgovine z Izraelom, lahko na podlagi razpoložljivih podatkov ugotovimo, da sta si državi po tej plati precej podobni.

Trgovinski podatki Spirita kažejo, da sta Ukrajina in Izrael na lestvici najpomembnejših trgovinskih partnerjev naše države na 31. in 33. mestu. Za Palestino podatkov ni, Slovenija pa tudi ni ena od 136 članic Organizacije združenih narodov (OZN), ki so doslej priznale to državo.

Nazadnje je bilo o priznanju samostojnosti Palestine veliko govora leta 2019, ko je takratna vlada Mira Cerarja razmišljala o priključitvi naše države k pobudi za palestinsko samouresničitev, vendar si je kasneje premislila. Z izbruhom spopadov se stališče naše države ni spremenilo oziroma se je ta po izjavah ministrice za zunanje in evropske zadeve Tanje Fajon še bolj odločno postavila na stran Izraela. Priznanje Palestine, k čemur so vlado pozivali v koalicijski Levici, je resorna ministrica zavrnila.

Zaradi nedefiniranega statusa Palestine in pa negotovih razmer je delež blagovne menjave s palestinskim območjem neznaten, navaja Bećirović. Glede poslovanja z Izraelom pa opozarja na še en vidik, in sicer da je po sodbi Evropskega sodišča (ECJ) obvezno jasno označiti izvor živil iz izraelskih mednarodnopravno nezakonitih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, kar "zastavlja etično vprašanje pri poslovanju".

Kakšno zgodbo torej govorijo statistični podatki? Slovenija je leta 2022 v Izrael izvozila za 103 milijone evrov blaga in ga na drugi strani uvozila za 190 milijonov. Blagovna menjava med državama je lani tako dosegla 293 milijonov evrov, kažejo uradni podatki. Pri čemer Bećirović navaja, da se ta glede na prejšnja leta povečuje, kar nakazuje na trend rasti. "Še posebno je veliko možnosti za sodelovanje v segmentu visokih in naprednih tehnologij, umetne inteligence, obnovljive energije in kibernetske varnosti," pojasnjuje sogovornik.

Za ponazoritev razlike glede pomembnosti trgovinskih partneric, ki je sama razvrstitev na lestvici ustrezno ne odraža, naj zapišemo, da je naša država lani v evropsko Ukrajino izvozila za 243 milijonov blaga, čeprav je blagovna menjava med državama s 309 milijoni evrov zelo blizu izraelski.

Slovenska podjetja: Vpliv vojne zanemarljiv ali obvladljiv

Z vidika tipološke analize trgovine med Slovenijo in Izraelom, ki v naši državi nima diplomatskega predstavništva oziroma ima zgolj konzulat, medtem ko vse druge aktivnosti pokriva iz veleposlaništva na Dunaju – ta se na naše prošnje po komentiranju razmer doslej ni odzval – v 24 odstotkih slovenskega izvoza v to državo prevladujejo električni stroji in oprema ter njihovi deli (24.393 evrov). S 16 odstotki so na drugem mestu jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave (15.914 evrov), na tretjem mestu z 11 odstotki pa izdelki iz papirja in kartona oziroma papirne mase (10.912 evrov).

Od tam naša država v glavnem (62 odstotkov) uvaža produkte iz segmenta mineralnih goriv in olj, bituminozne snovi in mineralne voske (116.589 evrov). Na drugem mestu so s 13 odstotki električni stroji in oprema ter njihovi deli (za 25.004 evrov), medtem ko lestvico na tretjem mestu zaokroža uvoz živilskih izdelkov, kot so oreščki in agrumi (7 odstotkov oziroma 14.059 evrov).

V uredništvu smo se z vprašanjem, kako bo vojna na Bližnjem vzhodu vplivala na poslovanje in kaj nameravajo glede tega narediti v prihodnje, obrnili na deset podjetij, za katere podatki kažejo, da so vezana na izraelski trg. Od tega so se štiri odzvala s pojasnili, ki povečini odražajo, kar nakazujejo številke – izpostavljenost slovenskega gospodarstva Izraelu je neznatna in v luči kriznih razmer tudi obvladljiva.

Iz novomeškega farmacevtskega podjetja Krka so nam tako sporočili, da poslovanje družbe na tamkajšnjem trgu "poteka v skladu z načrti, dogodki pa ne vplivajo na naše delovanje".

Podobno skopi so bili tudi iz ljubljanskega farmacevtskega podjetja Lek, kjer navajajo, da na tuje trge izvozijo 90 odstotkov zdravil. Pri tem dodajajo, da družba na trgih zunaj Slovenije ne nastopa neposredno, ampak posredno prek razvejene prodajne mreže Sandoza v več kot 100 državah po vsem svetu, kjer letno dosežejo približno 500 milijonov bolnikov.

Pri Hidrii so nam pojasnili, da družba "ne posluje z izraelskimi podjetji in v Izraelu nima svoje družbe".

Iz podjetja ETI elektroelement smo prejeli pojasnilo, da njihovo poslovanje z Izraelom "poteka v manjšem obsegu, zato konflikt ne bo vplival na poslovanje družbe".

Največje tveganje za turizem

Še najpomembnejši vidik izmenjave med državama je turizem. Tako je po podatkih statističnega urada Surs lani našo državo obiskalo 38.674 izraelskih državljanov, kar je veliko več kot leto pred tem, ko jih je v Sloveniji počitnikovalo 24.725, leta 2020 pa komaj 3.802.

Visoko na spisku njihovih želja je obisk katerega od termalnih zdravilišč v Sloveniji, zato smo stopili v stik z vodjo marketinga v Grand Hotelu Rogaška v Rogaški Slatini. "V soboto smo dobili že prve odpovedi gostov iz Izraela," nam pove Damijan Merc. "38 gostov iz Izraela pričakujemo konec oktobra, za katere pa še ne vemo, ali bodo odpovedali ali ne," nam pojasni vpliv konflikta, za katerega je nemogoče napovedati, kako dolgo bo trajal. Pravi, da je s tega vidika srečno naključje to, da se sezona za izraelske turiste s koncem oktobra povečini končuje vse tja do aprila.

Kar se tiče prihodnosti, tudi on potegne analogijo z Ukrajino, ki je resda imela negativen vpliv na zdraviliški turizem, zato ga bo imela tudi vojna v Gazi. "Vendar ruski gostje kljub temu prihajajo k nam," optimistično pojasnjuje.

Dodaja, da so imeli letos okoli 500 gostov iz Izraela ter da izraelske letalske družbe v nasprotju z drugimi ne odpovedujejo letov.

Z vprašanjem, kako je z letalskimi povezavami z Izraelom in ali so načrtovani tudi morebitni čarterski poleti iz Ljubljane v Tel Aviv, saj so nam v termah povedali, da si njihovi gostje prizadevajo za čim hitrejšo vrnitev v domovino, smo se obrnili tudi na upravljalca letališča Jožeta Pučnika Fraport Slovenija.

"Redna sezonska povezava v Tel Aviv, ki jo le v poletni sezoni zagotavljajo prevozniki Israir, El Al in Sundor, se s koncem oktobra umika iz voznega reda," so zapisali v odgovoru. Dodajajo, da sta še naprej predvidena po dva prihoda iz Izraela in povratka v razponu dveh dni, "z enako frekvenco so leti predvideni do 25. oktobra".

"Čarterskih letov v Izrael trenutno ni, prav tako do zdaj nismo bili obveščeni o morebitnih repatriacijskih letih," so še zapisali v pojasnilu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar