Začenja se novi boj političnih strank za milijone evrov. Za koga se bo državna pipa zaprla?

Ker se bližajo parlamentarne volitve (22. marca), se v ospredje znova postavlja vprašanje financiranja političnih strank. Sistem je v Sloveniji urejen z Zakonom o političnih strankah, ki določa, da se sredstva iz državnega proračuna strankam izplačujejo mesečno, po dvanajstinah (do konca mandata). Do sofinanciranja so upravičene stranke, ki so na volitvah v državni zbor prejele najmanj en odstotek glasov volivcev.

Sredstva za politične stranke so določena v finančnem načrtu Državnega zbora ter temeljijo na volilnem rezultatu posameznih strank in njihovih statusnih spremembah po volitvah, kot so združitve, pripojitve ali prenehanje delovanja.

Julija 2023 je bila sprejeta novela Zakona o političnih strankah, ki med drugim razširja obseg javnega financiranja in uvaja možnost dodatnega financiranja mladinskih organizacij političnih strank s statusom nacionalne mladinske organizacije. Ta pravna novost je bila vključena v nadaljnje proračunske načrte in vpliva na višino skupnega proračunskega okvirja za sofinanciranje strank v letih po uveljavitvi spremembe.

Lani so si politične stranke razdelile dobrih pet in pol milijonov

V letu 2025 je bilo za sofinanciranje političnih strank iz državnega proračuna predvidenih 5,56 milijona evrov, kar pomeni več kot podvojitev sredstev v primerjavi z obdobjem po zadnjih volitvah in pred spremembo zakonodaje. Povečanje je povezano s širšim proračunskim okvirom in izvajanjem novosti iz novele Zakona o političnih strankah.

Največ sredstev je v letu 2025 prejelo Gibanje Svoboda, približno 2,24 milijona evrov. Sledila je Slovenska demokratska stranka z okoli 1,30 milijona evrov. Med večjimi prejemnicami so bile še Nova Slovenija (okoli 409 tisoč evrov), Socialni demokrati (okoli 401 tisoč evrov) in Levica (okoli 262 tisoč evrov).

Povežimo Slovenijo (Konkretno, Zeleni, SLS, NLS in NS) je bilo dodeljenih slabih 187 tisočakov, stranki Resni.ca pa skoraj 182 tisoč evrov. Pomemben del sredstev je bil namenjen tudi manjšim strankam. Vesna, SNS, Piratska stranka Slovenije in Naša dežela, ki so na volitvah dosegle tik nad enoodstotni prag, so v letu 2025 prejele med 100 in 125 tisoč evrov javnih sredstev.

Gibanju Svoboda leta 2024 dobrih dva, SDS pa 1,17 milijona evrov

Leto 2024 je bilo prvo polno leto, ki je odražalo širši proračunski okvir za sofinanciranje političnih strank. Skupni znesek je znašal nekaj več kot 5,01 milijona evrov.

Največ sredstev je tudi pred dvema letoma prejelo Gibanje Svoboda (dobra dva milijona evrov), sledila je SDS s približno 1,17 milijona evrov. Med večjimi prejemnicami so bile še stranke Socialni demokrati, Nova Slovenija in Levica. Stranke tik nad enim odstotkom glasov so letno prejele med približno 95 in 120 tisoč evrov.

Bližajoče se volitve odpirajo vprašanje financiranja političnih strank. Foto Bobo

2023: Pred spremembo novele precej nižji zneski

Leta 2023 je bilo iz državnega proračuna razdeljenih skupno 2,54 milijona evrov. Največ sredstev je prejelo Gibanje Svoboda, skoraj 943 tisoč evrov, sledila je Slovenska demokratska stranka s približno 521 tisoč evri. Med večjimi prejemnicami so bile še Socialni demokrati, Nova Slovenija in Levica.

Manjše parlamentarne in zunajparlamentarne stranke, kot so Resni.ca, Piratska stranka Slovenije, Vesna, Naša dežela in SNS, so prejele med 70 in 102 tisoč evrov. Do proračunskega financiranja so bile upravičene tudi stranke z omejeno volilno podporo, med njimi Dobra država, Naša prihodnost in Konkretno, ki so posamezno prejele okoli 40 tisoč evrov.

Prvo leto po volitvah za stranke 'le' dobra dva milijona in pol

Tudi leta 2022 so si politične stranke razdelile 2,54 milijona evrov iz državnega proračuna. Največ je prejelo Gibanje Svoboda, nekaj več kot 604 tisoč evrov, sledil je SDS s približno 521 tisoč evri. Med večjimi prejemniki so bili še Socialni demokrati, Nova Slovenija in Levica, medtem ko so manjše stranke prejele med 50 in 80 tisoč evrov.

Skupni obseg javnega financiranja političnih strank je lani izrazito presegel raven iz preteklih let. Po aktualnih finančnih načrtih Državnega zbora naj bi se trend nadaljeval tudi v letu 2026, ko je za sofinanciranje političnih strank iz državnega proračuna predvidenih dobrih 5,9 milijona evrov.

Ob bližajočih se parlamentarnih volitvah takšna rast javnih sredstev znova odpira razprave o obsegu in vlogi proračunskega financiranja političnih strank ter razmerju med volilno podporo in dostopom do javnega denarja. Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bilo za pridobitev pravice do teh sredstev potrebnih nekaj več kot 16 tisoč glasov, medtem ko je leta 2018 zadostovalo manj kot 10 tisoč glasov.