Po najnovejši globalni anketi ekonomistov, ki jo je pripravil Bloomberg News, naj bi vojna z Iranom pospešila rast cen po svetu (preberite tudi: Inflacija v evrskem območju se je nepričakovano okrepila). Kljub temu sogovorniki za zdaj ne pričakujejo večjega poslabšanja gospodarskih obetov, saj naj bi bila rast vsaj kratkoročno razmeroma stabilna.
Anketa, izvedena v ponedeljek, kaže, da približno polovica ekonomistov pričakuje opaznejše pospeševanje inflacije v evrskem območju, podoben delež pa takšen razvoj napoveduje tudi za ZDA. Za Kitajsko skoraj štirje od desetih vprašanih ocenjujejo, da bi se rast cen lahko okrepila za približno tretjino do skoraj eno odstotno točko nad dosedanjimi napovedmi.
Glavni pritisk na cene prihaja z energetskih trgov. Skozi Hormuško ožino običajno potuje okoli petina svetovne pomorske trgovine z nafto, a je promet tam zaradi zaostrenih razmer skoraj obstal. Dražja energija lahko hitro podraži letalske prevoze in distribucijo blaga, ob daljšem trajanju konflikta pa se povečujejo tudi tveganja širših motenj v dobavnih verigah.
Večina ekonomistov ocenjuje, da vojna za zdaj ne bo bistveno upočasnila rasti gospodarstva v ZDA, evrskem območju ali na Kitajskem. A hkrati poudarjajo, da je veliko odvisno od tega, kako dolgo bodo napetosti trajale.
Če bi višje cene nafte vztrajale dlje časa, bi to najbolj prizadelo velike uvoznice energije, kot so Kitajska, evropske države in Indija. Na drugi strani bi od dražje nafte pridobile izvoznice, med njimi Rusija, Kanada in Norveška. Za ZDA je slika bolj mešana: dražje gorivo bi prizadelo potrošnike in znižalo njihovo kupno moč, vendar bi bil skupni vpliv na gospodarstvo omejen, saj je država zaradi razmaha črpanja iz skrilavca postala pomembna izvoznica nafte.