Igor Masten: "Pri iskanju guvernerja ni težava zakonodaja, ampak ljudje"

Banka Slovenije (BS) je že osem mesecev brez guvernerja s polnim mandatom in ni videti, da bi bila politika blizu dogovora o imenovanju novega guvernerja, ki bi nasledil Boštjana Vasleta. Viceguverner in član Sveta Banke Slovenije Primož Dolenc, ki vodi BS, je na tiskovni konferenci minuli teden povedal, da delovanje tako v notranjem kot mednarodnem smislu poteka brez težav, sodelovanje z mednarodno skupnostjo, ECB in drugimi guvernerji bank pa poteka nemoteno.

"Vsakič, ko se vidimo, se pojavi to vprašanje. Skušam jim pojasniti, kakšen postopek je pri nas, kakšna je situacija. Kot rečeno, pa to bistveno ne vpliva na moje delovanje in moj položaj v evrskem območju" je še dodal. Tudi iz mednarodne skupnosti je neuradno slišati, da viceguverner Dolenc dobro vodi banko, a da ima "zvezane roke".

Dejstvo je, da banka tudi dejansko deluje nemoteno, sodeluje v evrosistemu in nima nobenih dodatnih stroškov. Mandati vodilnih oseb v banki se ne prekrivajo s tem namenom, da osrednji monetarni sistem nikoli ne bi mogel ostati brez vodstva. A ker je Slovenija v trenutni situaciji brez glasu znotraj Evropske centralne banke (ECB), ki je ključna pri oblikovanju monetarnih politik, ne more soodločati o monetarni politiki, ki je ob fiskalni, ena najpomembnejših ekonomskih politik, s tem pa po besedah ekonomista Igorja Mastena "izkazujemo, da nismo državni, ko ne moremo imenovati človeka, ki bi nas zastopal v tem procesu, torej smo popolnoma marginalizirani". Dlje kot traja stanje "brezvladja" bolj marginalizirani smo v tem sistemu.

Čeprav je slišati pomisleke, ali bi potrebovali spremembo zakonodaje po vzoru nekaterih drugih evropskih držav, kot sta Slovaška ali Estonija, kjer se guvernerju v odhodu po izteku mandata samodejno podaljša mandat do imenovanja novega guvernerja, Masten meni, da z zakonodajnim postopkom v Sloveniji ni nič spornega.

"Rekel bi, da gre za nesrečno kombinacijo ljudi, ki se s tem ukvarjajo, na relaciji predsednica in parlament," je povedal in dodal, da zaradi dosedanje dinamike meni, da do imena novega guvernerja morda ne bomo prišli vse do zamenjave parlamenta (državnozborske volitve bodo potekale predvidoma aprila 2026). "Verjetno smo v situaciji, ko ne zmoremo v konstelaciji izbrati dobrega guvernerja in bi bilo smiselno na tej točki počakati na prvi volilni cikel, ki lahko spremeni to kombinacijo, in to so seveda parlamentarne volitve."

Čeprav naj bi želela predsednica republike Nataša Pirc Musar, po informacijah kolegov iz N1 na srečanju z vodjo poslancev Svobode Natašo Avšič Bogovič ponovno preveriti, ali je največja vladna stranka pripravljena podpreti kandidata Simona Savška, pa se bo pat pozicija pri imenovanju guvernerja verjetno nadaljevala.

Kaj nas o neodvisnosti centralnih bank uči "prepočasni Powell" 

Medtem ko na drugi strani Atlantika spremljamo dalj časa trajajoče napade vodilne administracije na neodvisnost ameriške centralne banke FED in njenega predsednika Jeroma Powlla - med Trumpovimi napadi se je s svojo držo oblikoval v enega ključnih upornikov Trumpovim avtoritarnim politikam in je postal branik samostojnosti monetarne politike - je vse bolj slišati pozive k spoštovanju politične neodvisnosti centralnih bank.

 

 

Guverner estonske centralne banke in član Sveta ECB Madis Müller je v pogovoru za naš medij na Bledu spomnil, da je "dokazano, da je politična neodvisnost centralne banke ključnega pomena, da bi ta lahko zagotavljala cenovno stabilnost in ohranila inflacijo na tako nizki ravni, kot je potrebno in kot jo pričakuje splošna javnost, da naj bi bila. To je nekaj, kar moramo - če je potrebno - ponavljati znova in znova. Mislim, da je zgodovina pokazala, da je to najboljša pot monetarne politike in uravnavanja inflacije."

Tudi slovenska politika si je funkcijo guvernerja na nek način vzela za talca v boju za uveljavljanje lastnih interesov, čeprav je neodvisnost Banke Slovenije ustavna vrednota. Zakaj bi prav v teh časih, ko na drugi strani Atlantika gledamo napade na to neodvisnost, v Evropi pa se krepijo skrajno desna gibanja morali še bolj ohranjati to neodvisnost?

"Če se to, kar se dogaja zdaj v ZDA razlije tudi drugod, recimo v Evropo, vemo, da je ob vzponu ekstremističnih političnih opcij, ki tudi odkrito govorijo o dezintegraciji evra - praktično javne vrednote, ki smo jo v povojni Evropi ustvarili - nismo daleč od tega, da se take politike v ekstremih posvojijo tudi tukaj," je opozoril Masten.