Izračuni: Koliko nadomestila bodo po novem dobili brezposelni

Zgornja meja nadomestil za brezposelnost se z novim letom močno zvišuje. Kaj kažejo številke? Na boljšem bodo tudi starejši delavci.

Čeprav novi zakon o urejanju trga dela od prejšnjega tedna že velja, bo glavnina sprememb uveljavljenih z začetkom naslednjega leta, nekatere pa šele leta 2028.

Zneski kot deleži minimalne plače

A že naslednje leto bodo brezposelni začeli prejemati višja nadomestila za brezposelnost.

Z novim letom bo namreč zakon odpravil sedanjo omejitev višine nadomestil za brezposelne, postavljene na 892,5 evra bruto oziroma približno 650 evrov neto. Ta omejitev velja že od leta 2013,  ko je omejitev zaradi finančne krize uvedel Zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf).

Brezposelnim, ki že prejemajo nadomestila, bo Zavod za zaposlovanje samodejno ponovno odmeril višino nadomestila in jim ga glede na novi izračun v letu 2026 začel izplačevati, je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc. Oktobra bodo na spletni strani objavili kalkulator, s katerim bodo lahko brezposelni izračunali, koliko nadomestila bodo dobili po novem.

 

 

S spremembo zakona bo nadomestilo navzgor omejeno na največ 130 odstotkov minimalne plače. Ta letos znaša 1.277 evrov bruto, kar pomeni, da bi bilo letos nadomestilo omejeno na 1.661 evra. To pomeni, da bo zgornja meja za kar okoli 85 odstotkov višja od sedanje. Ker bo minimalna plača naslednje leto predvidoma višja – v začetku leta jo določi minister za delo – bodo zneski v letu 2026 nekoliko višji.

Kaj kažejo izračuni?

Brezposelni, ki je pred izgubo službe prejemal povprečno bruto plačo (2.540 evrov), po sedanjem sistemu ves čas brezposelnosti prejema najvišji dovoljeni znesek, torej 892,5 evra. Po novem bi prve tri mesece prejemal 1.661 evrov, kolikor znaša zgornji prag.

 

Nato bi se znesek postopoma nižal, saj zakon prinaša novo lestvico; od 4. do 6. meseca 110 odstotkov povprečne plače (1.405,5 evra bruto nadomestila), naslednje tri mesece 100 odstotkov minimalne plače (1.277,7 evra nadomestila), naslednje tri mesece 90 odstotkov minimalne plače (1.150 evrov) in po enem letu 80 odstotkov minimalne plače (1.022,2 evra nadomestila).

Tisti, ki je ostal brez službe in je pred tem prejemal minimalno plačo, bi po sedanjem sistemu prve tri mesece prejemal 892,5 evra bruto, nato pa bi nadomestilo padlo na 766,6 evra bruto, po enem letu pa na 638,9 evra bruto. Po novem bi ta oseba prve tri mesece prejemala 1.022 evrov bruto, potem pa 894,4 evra To je namreč po novem spodnja meja – 70 odstotkov minimalne plače.

Višji zneski ne bodo znižali motivacije za zaposlitev

"Nadomestila morajo biti pravična," je povedala Greta Metka Barbo Škerbinc, saj morajo brezposelnemu zagotoviti dovolj denarja za preživetje. Bil je že čas, da se je zgornja meja odpravila oziroma zvišala, je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje. Dvig nadomestil bo po ocenah državni proračun stal približno 40 milijonov evrov na leto.

Višji zneski nadomestil ne bodo negativno vplivali na motivacijo brezposelnih, da si najdejo novo delo, kot meni direktorica Barbo Škerbinc. "Motiviranje brezposelnih, da najdejo novo zaposlitev, je naloga zavoda," je povedala direktorica. ''Niso vsi brezposelni tudi prejemniki nadomestila,'' je še opozorila.

 

 

Denarno nadomestilo prejema približno 14 tisoč brezposelnih, kar je 32 odstotkov vseh brezposelnih – teh je približno 44 tisoč, kot kažejo aktualni podatki zavoda za zaposlovanje.

Zaradi sprememb zakona bodo na boljšem tudi starejši. Zakon uvaja sistem 80/90/100, po katerem bodo lahko starejši od 58 let z najmanj 35 leti delovne dobe delali 80 odstotkov delovnega časa za 90 odstotkov plače, prispevki pa se jim bodo upoštevali 100-odstotno. Po prehodnem obdobju bo ta meja postavljena pri 60 letih.

''Ob predstavitvi sprememb je bilo zanimanje za sistem 80/90/100 precej veliko,'' je odgovorila Greta Metka Barbo Škerbinc, na zavodu predvidevajo, da se bo sistem uveljavil postopoma. Za krajši delovnik se bosta morala dogovoriti delavec in delodajalec, Zavod za zaposlovanje pri tem ne bo sodeloval.

Starejše želijo na trgu dela zadržati še z denarnimi spodbudami. Starejšim od 59 let, ki se bodo zaposlili za poln delovni čas, bo Zavod za zaposlovanje plačeval 40 odstotkov nadomestila, ki bi ga prejemali kot brezposelni, največ eno leto.

Priprta vrata do mosta do upokojitve

Novi zakon pa bo po drugi strani starejšim 'priprl' dostop do tako imenovanega mosta do upokojitve, s katerim so starejši z večkratno prijavo na Zavod za zaposlovanje počakali na pogoje za upokojitev.

To možnost bodo lahko izkoristili le še starejši od 59 let, ki imajo 37 let delovne dobe in so v zadnjih 24 mesecih pred brezposelnostjo pridobili najmanj 16 mesecev delovne dobe. Zdaj je bila meja postavljena pri 57 letih starosti in 35 letih delovne dobe. Zahtevana starost se bo postopoma povišala do leta 2028.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar