"Proračunska situacija ni dobra." Kaj mora storiti vlada Roberta Goloba?

V letošnjih prvih osmih mesecih je imel slovenski državni proračun, brez interventnih ukrepov, približno milijardo evrov primanjkljaja. V istem obdobju lani je bil proračun skoraj uravnotežen. Povečanje primanjkljaja je bilo predvideno, letos do konca leta naj bi dosegel kar 1,9 milijarde, medtem ko je bil lani okoli 200 milijonov. 

Glavni razlog za slabši položaj je povečana tekoča poraba države, največ zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju, a ustavila se je tudi rast prihodkov, opozarja fiskalni svet. Pred nami je še večanje obrambnih izdatkov, kar vzbuja dodatno skrb. Predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije Davorin Kračun je v pogovoru v oddaji Start na televiziji Bloomberg Adria dejal, da je Boštjančičevo finančno ministrstvo na videz zadovoljno s primanjkljajem, saj je v zastavljenih okvirih, a situacija ni tako dobra, kot je videti.

Običajno je proračunska poraba manjša od načrtov, zdaj pa se zdi, da je proračun nekako ušel z vajeti. "Trendi vzbujajo skrb, ni verjetno, da se bo primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal," je jasen Kračun, ki poleg na višanje plač v javnem sektorju opozarja še na večanje izdatkov za obresti. Hkrati pa pravi, da na prihodkovni strani grozi recesija, zato je negotovost še večja. Izdatki za popoplavno obnovo ob tem niso vključeni v proračun, saj se financirajo iz posebnih skladov. 

Tekoča poraba polna neučinkovitih kontov, opozarja Kračun, vlada pa se mora vprašati, ali struktura porabe še ustreza okoliščinam, saj se potrebe z leti spreminjajo. Prioritete pri proračunski porabi morajo biti jasne, pravi sogovornik, izločiti je treba nepotrebne izdatke in prevetriti smiselnost subvencij, saj nikoli ne bo dovolj sredstev za vse. 

Težave vlada reševala z višanjem davkov

Doslej je vlada vse težave reševala intuitivno z višanjem davkov, a to več ne bo šlo, saj se podjetja zaradi davčnega primeža že selijo iz Slovenije v davčno ugodnejša okolja. Proračunsko načrtovanje mora postati bolj realistično. Kračun sicer razume povečanje izdatkov za obrambo, saj je varnost postala ena izmed glavnih prioritet. 

"Če gledamo bonitetne ocene, je Slovenija dobro plasirana, a trend se lahko obrne," opozarja, "tendenca rasti odhodkov namreč prehiteva rast gospodarskega potenciala, kar lahko vodi do težav." Tudi spremembe razpoloženja na finančnih trgih so lahko nenadne, to bi morala Golobova vlada še kako upoštevati pri proračunskem načrtovanju in biti pazljiva pri vzdržnosti dolga.