EU obtožujejo, da je impotentna in nekonkurenčna, a na enem področju ji ni para

Medtem ko Bruselj obtožujejo gospodarske nemoči in zaostajanja za Ameriko in Kitajsko, podatki govorijo drugače: Evropska unija (EU) je edino veliko gospodarstvo na svetu, ki hkrati dosega presežek tako v trgovini z blagom kot v trgovini s storitvami. Še več, EU je postala največji svetovni izvoznik storitev - štirikrat več kot Kitajska in 58 odstotkov več kot ZDA. Nekateri trdijo, da EU tega ne more doseči, stari kontinent pa je dokazal, da to lahko doseže.

EU ne dosega le velikega presežka v trgovini z izdelki, temveč ima tudi višji izvoz izdelkov na prebivalca kot Kitajska in ZDA. Poleg tega dosega velik presežek v trgovini s storitvami, pri čemer je leta 2024 dosežen rekordni znesek 191,41 milijarde evrov.

EU je edina med tremi največjimi svetovnimi gospodarstvi (poleg ZDA in Kitajske), ki dosega presežek tako v trgovini s storitvami kot z blagom. Kitajska dosega velik presežek v trgovini z blagom, a primanjkljaj v trgovini s storitvami. ZDA imajo velik primanjkljaj v trgovini z blagom, a presežek v trgovini s storitvami.

Storitve podjetij iz EU so globalno iskane

Ko izključimo trgovino znotraj same EU, je bilo leta 2024 izvoženih za 1,554 milijarde evrov storitev, največ pa je prispevala kategorija "Druge poslovne storitve", sledile so "Telekomunikacijske, računalniške in IT storitve", "Prevozi", "Potovanja", "Nadomestila za intelektualno lastnino" in "Finančne storitve".

Samo v kategorijah "Nadomestila za intelektualno lastnino" in "Druge poslovne storitve" je bil uvoz večji od izvoza. Vendar pa so te primanjkljaje več kot nadomestili presežki v drugih kategorijah, zlasti v "Telekomunikacijskih, računalniških in IT storitvah" (presežek 208 milijard evrov) ter "Potovanjih" (presežek 54,3 milijarde evrov).

"Nadomestila za intelektualno lastnino", kjer EU dosega največji primanjkljaj, se nanašajo na plačila za patente, avtorske pravice, uporabo blagovnih znamk, dizajn, licence, industrijske procese in podobno. "Potovanja" v bistvu zajemajo turizem. Druge kategorije so samoumevne.

Leto 2024 je bilo rekordno za trgovino s storitvami, z rekordnim izvozom in uvozom. V primerjavi s prejšnjim letom je vrednost izvoza narasla za 8,9 odstotka, v primerjavi z letom 2019 pa za 41,65 odstotka. Izvoz je na letni ravni narasel za 6,94 odstotka in za 30,4 odstotka v primerjavi z letom 2019.

 

 

Edina, ki ustvarja presežek v trgovini s storitvami in blagom

Največji trgovinski partnerji EU so ZDA, Združeno kraljestvo, Švica, Kitajska, Singapur, Indija in Japonska. Pri tem je uvoz večji od izvoza iz ZDA (primanjkljaj 148 milijard evrov), Indije (primanjkljaj 7,5 milijarde evrov) in Singapurja (primanjkljaj 6,2 milijarde evrov v letu 2023). Izvoz presega uvoz pri trgovini s Švico (presežek 66,7 milijarde evrov), Združenim kraljestvom (presežek 55 milijard evrov), Kitajsko (presežek 21,8 milijarde evrov) in Norveško (presežek 12,1 milijarde evrov v letu 2023). Znaten presežek EU dosega tudi v trgovini z državami MERCOSUR (Brazilija, Urugvaj, Argentina, Bolivija, Paragvaj), in sicer v višini 16 milijard evrov leta 2023.

Tri največja gospodarstva na svetu so EU, ZDA in Kitajska. Situacija pri trgovini s storitvami je bistveno drugačna kot pri trgovini z blagom. Tako ZDA globalno beležijo največji presežek v trgovini s storitvami (265,68 milijarde evrov), medtem ko Kitajska s 140,25 milijarde evrov več uvoza kot izvoza beleži največji primanjkljaj.

EU je leta 2024 globalno dosegla presežek v višini 191,41 milijarde evrov več izvoza kot uvoza, čeprav ima pri trgovini le z ZDA primanjkljaj, pri Kitajski pa presežek. Zanimiv podatek je, da se je primanjkljaj EU pri trgovini s storitvami z ZDA med letoma 2019 in 2024 drastično povečal - z 21,8 milijarde evrov na minus 148 milijard evrov.

 

 

Strahovi pred izgubo konkurenčnosti 

Informacije o trgovini s storitvami EU z ostalim svetom so pomembne v kontekstu razprave o nekonkurenčnosti EU, ki poteka že več let. Posebna pozornost politikov, poslovne skupnosti in javnosti se je okrepila po septembru 2024, ko je bilo objavljeno poročilo z naslovom "Prihodnost evropske konkurenčnosti", katerega avtor je nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi.

V poročilu je navedeno, da EU zaostaja glede konkurenčnosti za ostalimi svetovnimi gospodarstvi, zlasti za ZDA in Kitajsko. Poseben poudarek je namenjen zaostajanju pri rasti produktivnosti in razvoju sodobnih tehnologij.

Poročilo obsega okoli 400 strani in analizira številne teme: od geopolitičnih (EU se ne more več zanašati na poceni energente iz Rusije, potreba po diverzifikaciji virov redkih mineralov), institucionalnih (usklajevanje politik med državami članicami, deregulacija in pospešitev odločanja) do finančnih (večje investicije, mobilizacija zasebnega kapitala).

Bloomberg

Ne moremo zanikati resničnosti dejstev, predstavljenih v Draghijevem poročilu, vendar se je ustvaril pretirano pesimističen in samokritičen narativ o konkurenčnosti ter proizvodno-storitvenih zmogljivostih EU.

Če je EU edino izmed treh velikih gospodarstev (poleg ZDA in Kitajske), ki dosega presežek (večjo vrednost izvoza kot uvoza) tako blaga/proizvodov kot storitev, potem konkurenčnost ni tako slaba, kot jo pogosto panično predstavljajo.

Potrebne so spremembe, a razmere niso tako katastrofalne

Obstajajo številni problemi, a jih je treba postaviti v kontekst. Četrtino večji izvoz storitev kot Kitajska in 58 odstotkov večji kot ZDA, skupaj s prednostmi pri izvozu blaga/proizvodov, ne more biti znak, da so razmere za EU brezizhodne.

Pravzaprav EU še zdaleč ni postala tako nekonkurenčna v primerjavi z ZDA in Kitajsko, da jih ne bi mogla dohiteti v sorazmerno kratkem času, če se izvedejo pomembne reforme za ponovno oživitev konkurenčnosti.

Opozorilo Evropski uniji, gospodarskim subjektom, izobraževalnim institucijam in njenim državljanom, naj več vlagajo v raziskave in razvoj, sprostijo ustvarjalni potencial z odpravo zakonodajnih ovir in omejitev ter se osredotočijo na sodobne tehnologije in znanja.

V nasprotnem primeru Evropo čaka dolgotrajna stagnacija in relativno zaostajanje, padec v nepomembnost ter slabšanje življenjskih standardov. To bo ogrozilo temelje družbene pogodbe, ki vlada Evropi: radodarno socialno državo in obilico prostega časa (Evropejci letno delajo precej manj kot Američani in Kitajci) ob solidni plači. Začetek tega procesa pa se lahko ustavi, saj ima Evropa še vedno stabilno globalno trgovinsko prisotnost.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar