Julija bo udaril 'nori Trump', a slovenska podjetja imajo protinačrt

"Ni nujno, lahko storimo, kar hočemo," je na vprašanje o tem, ali bodo ZDA 9. julija uvedle drakonske carine na uvoz blaga iz Evropske unije, dvomljivo dogovoril ameriški predsednik Donald Trump. Kaj po izteku 90-dnevnega moratorija čaka EU, če Bruselj ne predloži ustreznega protipredloga ureditve čezatlantske trgovine, že vemo.

Aprilska ameriška trgovinska 'osvoboditev', kakor je uvedbo recipročnih carin pompozno poimenoval Trump, je namreč potopila finančne trge, sprožila trgovinsko hladno vojno med največjima gospodarstvoma sveta ter sprožila mini razprodajo ameriškega dolga. Našteto se ne sliši prav nič osvobajajoče, toda Trump je odločen, da bo kljub vsemu nadaljeval svojo agendo America first (ali, po slovensko: na prvem mestu je Amerika).

"Napovedovanje njegovih norosti je nova norost, ki se ji raje izogibam," je bil glede Trumpove gospodarske politike za Bloomberg Adria zgovoren predavatelj in ekonomist Bogomir Kovač. Pri reviji The Atlantic so zapisali, da se Trump pri pritiskanju na tuje vlade tako na gospodarskem kot tudi zunanjepolitičnem področju s svojim nepredvidljivim vedenjem ravna po tako imenovani teoriji norca, ki jo je uporabljal njegov vzornik Richard Nixon.

Zato tako Bruselj kot tudi Ljubljana, z njima vred pa tudi domači izvozniki, od takrat stavijo na alternativne scenarije in ukrepe – razpršitev tveganja. "Diverzifikacija zunanje trgovine je brez dvoma koristna, saj zmanjšuje izpostavljenost posameznim trgom in zmanjšuje tveganje," o plasiranju na alternativne trge meni Matej Rogelj iz Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije. Dodaja, da diverzifikacija "krepi odpornost in konkurenčnost nacionalnega gospodarstva".

Zakaj EU sklepa FTA?

Politico je pred dnevi poročal, da predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen razmišlja o tesnejšem sodelovanju z azijskimi državami v okviru Celostnega in naprednega dogovora za transpacifiško prostotrgovinsko partnerstvo (CPTPP). Poleg tega je EU lani zaključila dolgoletna trgovinska pogajanja z južnoameriškimi državami Mercosur, letos pa naj bi po neuradnih informacijah FT dokončala tudi pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu (FTA) z Indijo. Da so ti pogovori v sklepnih fazah, je za Bloomberg Adria potrdil tudi nekdanji veleposlanik Indije pri EU Manjeev Singh Puri.

 

Predstojnica Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar meni, da so ti sporazumi ključni. "Sklenitev FTA-jev, ki bi odpravili carinske ovire, zagotovili bolj predvidljivo poslovno okolje za evropska podjetja ter jim omogočili konkurenčno prednost pred podjetji iz drugih držav, ki prav tako iščejo alternative zaradi vse težjega dostopa do ameriškega trga, je ključna," pravi. Poleg Mercosurja in Indije omenja še začetek pogajanj med EU in Združenimi arabskimi emirati (ZAE).

A pri tem opozarja, da preusmeritev ne bo mogoča "čez noč", zato bodo podjetja poskušala morebitno zmanjšanje izvoza v ZDA nadomestiti s preusmeritvijo na notranji trg EU, v Švico in Združeno kraljestvo ter Japonsko in Kanado, s katerima ima EU sklenjen FTE.

Temu načrtno sledi tudi slovensko gospodarstvo, pojasnjuje Rogelj, ko pravi, da je poudarek na sodelovanju z državami Perzijskega zaliva, jugovzhodne Azije, vključno z Indijo. Japonsko nagovarjamo zlasti skozi prehranski sektor, pravi, medtem ko Latinska Amerika še nekoliko 'šepa'. "Prek instrumentov mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije, kjer gre za specifičen preplet ekonomskih in političnih prioritet, se krepi zanimanje za afriške trge," pojasnjuje.

Seljak: Prek Savdske Arabije v Afriko

Dober primer je avtomobilska industrija, ki je zaradi stagnacije glavnega evropskega trga in partnerja domačih dobaviteljev – Nemčije – že pred časom zavila v smeri Bližnjega vzhoda, Afrike, Indije in Kitajske.

Avtomobilski grozd ACS+, ki je pred nedavnim sklenil strateško partnerstvo z 'euro-sino' avtomobilskim združenjem ESAA, ki ga vodi direktor Blaž Štefe, je pred nedavnim prejel tudi ponudbo za sodelovanje z Azerbajdžanom, pogovori tečejo tudi s Češko. Velik potencial avtomobilisti vidijo v Savdski Arabiji, ki svojo ekonomijo s fosilnih goriv preusmerja na tehnologije zelenega obrata.

Do leta 2035 naj bi kraljevina izdelala milijon e-vozil, ima globalne konkurenčne pogoje in se šele razvija, "kar je za nas dober signal in potencial", je za naš medij dejal Iztok Seljak iz Hidrie. Koordinator misije Gremo poudarja pomen preboja na tretje trge Bližnjega vzhoda in Afrike: "Imajo poceni energijo, gradijo novo luko samo za avtomobiliste, če smo tam, se nam odpirajo trgi zahodne Afrike, predvsem pa nimajo dobaviteljske verige," je povedal o prednostih trgov, ki glede na nedavno izraelsko-iransko vojno vseeno nosijo določena tveganja.

Avtomobilisti stavijo na Kitajsko

Kot smo poročali, avtomobilska industrija orje ledino okrepljenega sodelovanja s Kitajsko, ki prav tako na račun Trumpove trgovinske vojne išče alternativne trge in razvojne partnerje. Carinska pogajanja med Ljudsko republiko in EU o dajatvah na kitajska e-vozila so pri koncu, Slovenija bi lahko zaradi političnih odločitev in geografske lege (Luka Koper) zato izposlovala bogate dividende.

 

Že večkrat doslej smo pisali o vzpostavljanju proizvodnje kitajskih avtomobilov v Sloveniji, o čemer neuradni in dobro seznanjeni viri govorijo s čedalje večjo gotovostjo. Štefe je bil v našem pogovoru previdnejši, ko je opozoril, da mora Slovenija pripraviti "strateški načrt, ki bo boljši od evropske konkurence". Pojasnil je, da moramo sodelovanje predhodno okrepiti z navzočnostjo v njihovih dobavnih verigah. "Še preden začnejo graditi tovarno, Kitajci natančno vedo, kdo bodo njihovi dobavitelji, zato moramo biti na seznamu," opozarja in dodaja, da bo ključna vloga gospodarske diplomacije.

Zajc Kejžar meni, da se na Kitajskem poleg avtoindustrije odpirajo možnosti za "proizvajalce luksuznih in kmetijskih izdelkov ter farmacevtskih proizvodov in preostale industrijske opreme".

Vlada: Več ekonomskih svetovalcev v Afriki in Aziji

Z ministrstev za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter zunanje in evropske zadeve (MZEZ) so nam pojasnili, da jih v dejavnejše iskanje alternativ za slovenska podjetja ženejo "spremenjene geopolitične okoliščine". Iskanje novih priložnosti na netradicionalnih trgih postaja vse pomembnejše, pojasnjujejo. "V središče smo postavili gospodarsko diplomacijo, podjetja pri vstopanju na nove trge podpiramo tudi z odpiranjem novih diplomatskih predstavništev v Alžiriji, Etiopiji in na Filipinih," so zapisali pri MZEZ. To se odraža v povečanju števila ekonomskih svetovalcev v Afriki in Aziji, dodajajo.

Pri MGTŠ pravijo, da so na trgu Savdske Arabije "zaznali priložnosti za slovenska podjetja", in zato tja usmerjajo glavnino svojih naporov. Aktivnosti za internacionalizacijo potekajo prek "SPIRIT Slovenija, delno tudi Slovenskega podjetniškega sklada, ter v sodelovanju z MZEZ, v okviru katerega deluje gospodarska diplomacija", dodajajo.

Orožarji že v Braziliji

Ne samo avtomobilisti, tu so tudi obrambna podjetja, ki se ob napovedanem povečanem trošenju ozirajo po novih trgih. Oktobra bo v Celju prvi mednarodni obrambni sejem pri nas, kjer se bodo predstavili tuji koncerni, ki se zanimajo za sodelovanje z domačimi dobavitelji. "Domača podjetja izdelujejo oborožitvene postaje, sisteme za nadzor meje in drone. To so sistemi, po katerih je trenutno zelo veliko povpraševanja in ki bi bili primerni za prodajo na oddaljenih trgih," je o preusmerjanju na alternativne trge povedal Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije (GOIS).

Kako se plasirati na alternativne trge, dobro vedo pri našem največjem orožarju. Šentjernejski Arex se je namreč že pred časom odločil za vzpostavitev proizvodnje v Braziliji. Začetek tega posla je bil nekoliko tvegan, je povedal prvi mož Tim Castagne, a gre za trg, ki je zelo obetaven in zdaj sem jim to obrestuje. "Tam izdelujemo pištole, kar je zelo pomembna konkurenčna prednost, saj ima ta država samo še dva domača proizvajalca, vsi drugi pa so uvozniki," je povedal in dodal, da brez pomoči slovenske diplomacije ne bi šlo.

Cinkarna Celje v Indijo, Boxmark v Perzijski zaliv

"Trenutno naj bi bil titanov oksid na seznamu izjem ameriških carin," o osnovni surovini Cinkarne Celje pravi njen prvi mož Aleš Skok. A na račun diverzifikacije trgov tudi v cinkarni pogledujejo proti Braziliji in Indiji, saj, kot pravijo, se napovedujejo antidampiške dajatve za titanov dioksid iz Kitajske in bodo zato verjetno konkurenčnejši na teh trgih.  

''Negotovost je nova gotovost,'' o ameriški trgovinski politiki meni direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš. "EU mora v teh razmerah pogledati proti trgom na drugih kontinentih, saj se velike priložnosti odpirajo v Latinski Ameriki in Afriki, ki so za Evropejce neosvojeni trgi," pravi. V Boxmarku so pred nedavnim odprli poslovalnico v Dubaju, od česar si obetajo še večjo integracijo v tamkajšnje dobavne verige. "Že zdaj delamo za letalsko družbo Emirates, a nameravamo vstopiti še na področje navtike, vlakov, hotelirstva in luksuznih avtomobilov," pove.

A medtem ko na eni strani s carinami v trgovinski vojni rožlja Trump, na drugi v tisti pravi z orožjem to počnejo bližnjevzhodne sile. "Izraelsko-iranske napetosti nas skrbijo, podobno kot nas skrbi ukrajinska vojna, vendar je prednost ZAE, kjer poslujemo, da velja za stabilno in nevtralno državo, zato si v prihodnje obetamo stabilno poslovanje.''