Trumpove carine: 'Nastane lahko velika godlja'

"Pričakovanja, da bodo Trumpove carine tuje družbe prisilile v selitev proizvodnje v ZDA, so milo rečeno iluzija," o enem izmed osrednjih ciljev trgovinske vojne meni predavatelj in ekonomist na ekonomski fakulteti v Ljubljani Rok Spruk. ZDA lahko na račun carin, ki vodijo v upad tujih neposrednih investicij in ameriških izhodnih investicij, letos izgubijo od 1 do 1,5 odstotne točke gospodarske rasti, napoveduje. "Posledice bodo izključno negativne," je kritičen.

Ameriški predsednik Donald Trump je v dneh pred včerajšnjo uvedbo vzajemnih carin s svojimi izjavami poskušal zmanjšati eksplozijo negotovosti, ki maje zaupanje v ameriško gospodarstvo in kapitalske trge. Nekaj, torej, kar je popolno nasprotje od tega, kar napoveduje, da bo s carinami v končni fazi dosegel.

"Gre za poskus spodbujanja tako imenovanega tariff-jumping TNI pristopa," smoter Trumpovega trgovinskega vojskovanja opiše predstojnica katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje na Ekonomski fakulteti Katja Zajc Kejžar.

Uboren izkupiček

A stvari v zadnjih dneh ne tečejo po načrtih ameriškega 'carinamoža'. Namesto krepitve gospodarstva in privabljanja tujih neposrednih naložb (FDI) se najsilnejše gospodarstvo sveta opoteka na robu recesije, medtem ko je seznam družb, ki so se doslej dejansko odločile za krepitev proizvodnih zmogljivosti v ZDA, pičel. Tega se vsaj deloma zaveda tudi Trump, ki je Američanom dejal, da je "pred nami prehodno obdobje, saj je to, kar počnemo, velika reč".

"Carine na tuje proizvodnje, ki so pogosto tudi višje kakovosti, ne povzroči drugega, kot da zmanjša potrošnikov presežek, zmanjša ponudbo in ustvari neučinkovit proizvajalčev presežek, pri čemer gre za ustvarjanje tako imenovane mrtve izgube," opozarja Spruk. Trump v svojih napovedih vseeno vztraja, da bo končni izkupiček spodbujanja večje proizvodnje v ZDA in povrnitev statusa države kot industrijske trdnjave vreden vseh pretresov.

"Carine so namenjene temu, da Amerika spet postane bogata in velika. To se dogaja in zgodilo se bo precej hitro," je o svojih namerah v nagovoru kongresu v začetku marca zatrdil Trump. Toda število podjetij, ki so napovedala selitev, je skromen, predvsem pa so družbe to napovedale še v času mandata Joeja Bidna ali pa o tem šele razmišljajo.

Na seznamu, ki ga je sestavil Reuters, je tako zgolj 12 podjetij, med katerimi so italijanski proizvajalec žganih pijač Campari, južnokorejski tehnološki velikan LG Electronics, pa Hyundai, japonska znamka vozil Honda ter nemški Volkswagen, ki razmišljajo o umeščanju proizvodnje avtomobilov znamke Porsche v obstoječe ameriške obrate krovnega koncerna.     

 

 

Spruk: Tudi do 30-odstotni upad FDI

"Kompenziranje negativnega učinka carin na gospodarstvo s privabljanjem tujih družb je skregano z zdravo pametjo," je kritičen ekonomist Spruk. Tuji koncerni bodo imeli zaradi carin precejšnje težave pri zagotavljanju kompleksnejših komponent za sestavljanje svojih proizvodov, saj carine veljajo tudi za sestavne dele, opozarja strokovnjak.

ZDA bodo imele na račun uvedbe carin bistveno manjši dotok neposrednih tujih investicij, opozarja Spruk; te naj bi se po njegovih izračunih v prihodnjih nekaj letih zmanjšale nekje od 20 do 30 odstotkov. "Podjetja se za naložbe odločajo na podlagi presoje, koliko je institucionalno okolje propulzivno; če ga prežemata dvom in negotovost, se investitorji ne odločajo za takšne poteze," opozarja, "prihoda ali krepitve prisotnosti podjetij se ne da odrediti," še pristavi ekonomist.

Zajc Kejžar dodaja, da je kaotični in nepredvidljivi Trump sam sebi največji sovražnik. "Eden od ključnih razlogov, zakaj do tovrstnih odločitev glede selitve ne prihaja, je velika negotovost zaradi izredno nepredvidljive ameriške trgovinske politike," meni. "Vsakodnevno spreminjanje predlaganih carin, velika selektivnost pri njihovi uvedbi, razlike med državami, uporaba carin kot pogajalske taktike in nejasen časovni horizont povzročajo negotovost, zaradi katere podjetja z odločitvami čakajo," opiše paradokse Trumpove ekonomske politike.

 

Dvom podjetnikov

Prvi mož globalne svetovalne družbe Andersen Mark L. Vorsatz, ki je sodeloval na konferenci Bloomberga Adria Business Forumu 2025, z vidika poslovnega voditelja globalnega podjetja razmišlja podobno. "Zakaj podjetja selijo proizvodnjo?" se je vprašal. "Ker odhajajo tja, kjer jim najbolj ustreza," si je sam odgovoril. Podjetja bodo gradila tovarne, kjer je to stroškovno učinkovito, pravi, medtem ko carine kvečjemu stopnjujejo negotovost, odločevalci pa čakajo, da se ta poleže.

Izpostavlja predvsem razkorak v plačah, saj je "na Kitajskem urna postavka tri dolarje, v Kaliforniji pa minimalno 16 dolarjev". Zato delovna mesta, ki jih s carinami obljublja Trump, ne bodo prišla nazaj v ZDA, trdi. "Mogoče se bodo iz Kitajske preselila v Indijo, na Filipine, a v ZDA ne," je bil kritičen.

Zajc Kejžar dodaja, da podjetja pri selitvi "tehtajo prihranek pri trgovinskih stroških, vključno s carinami, na eni strani ter spremembe v proizvodnih stroških, vključno s stroški dela, ki bi jih selitev proizvodnje prinesla, na drugi strani".

Globalizacija ostaja

Vorsatz sicer meni, da se globalizacija zaradi Trumpovih poskusov vračanja industrije ne bo končala, ampak se bo kvečjemu preusmerila. S tem pogledom se strinja tudi ekonomist z Ekonomske fakultete v Ljubljani Marko Jaklič, ki je prepričan, da se bodo negativni učinki carin v obliki višjih cen na trgu prenesli na potrošnike.

"Tako je bilo že v Trumpovem prvem mandatu, za katerega so študije pokazale, da se je polovica stroškov dodatnih carin prenesla na potrošnike, druga polovica pa se je porazdelila po distribucijski verigi," pravi, ob čemer izpostavlja pomembno razliko: takratne stopnje so bile bistveno nižje od zdajšnjih. "Zato lahko zdaj pride tudi do tega, da nekaterih izdelkov sploh ne bo na ameriških policah, saj podjetja 20-odstotnih in večjih izgub ne bodo trpela," napoveduje.  

"Reprezentativen je BMW, ki v ZDA proizvede okoli 20 odstotkov avtomobilov in bo na račun Trumpovih carin plačal dvojno," pravi, saj je realno pričakovati, da se bodo prizadete države odzvale s proticarinami. "Najprej bo BMW plačal več za uvoz sestavnih delov, potem pa še na same avtomobile, ki jih izvaža v države, ki bodo uvedle protiukrepe," opozarja na bumerang učinek carinske vojne. Poleg tega industrija danes predstavlja samo še devetodstotni delež ameriškega BDP, kar je bistveno manj od 25 odstotkov izpred nekaj desetletij.  

In še, če bi se Bavarci odločili za sicer malo verjetno selitev celotne proizvodnje iz Nemčije v ZDA, "to stane, zato ni prihrankov obsega, niti ni koristi z vidika zaposlenosti, saj bi se izdelovalo le za ameriški trg, pa tudi učinki na industrializacijo bi bili pičli".

Poleg tega opozarja še na notranjepolitično komponento, saj tretjega Trumpovega mandata zaradi ustavnih omejitev ne bo; "potem pa se postavlja logično vprašanje, ali bo prihodnja administracija ekonomsko agendo znova obrnila na glavo". ''Iz tega lahko nastane velika godlja,'' je skeptičen strokovnjak.  

 

Budler: Reshoring ni Trumpov izum

"Tako da četudi bo prišlo do selitve proizvodnje, bo za konkretne učinke treba počakati še nekaj let, sploh zaradi dobaviteljskih verig, ki so danes zelo kompleksne," o hitrih pozitivnih 'dividendah' vračanja proizvodnje (tako imenovani nearshoring ali reshoring) dvomi ekonomist.

Da ta nadomešča seljenje proizvodnje na druga geografska območja, znano kot zunanje izvajanje (offshoring), je že nekaj časa trajajoči trend, zato njegova morebitna krepitev ne bo posledica Trumpovih namer, ocenjuje predavatelj logistike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Marko Budler. "Danes reshoringa ne spodbuja le trumpizem, ampak tudi ESG in industrija 4.0, ki 'odreže' velik del dražje delovne sile na Zahodu," povzema.

Pri tem opozarja še na psihološki vidik, ki je v ZDA zelo močan. "Potrošniški etnocentrizem je v ZDA močan, saj potrošniki posegajo po izdelkih z določenim poreklom, v tem primeru z oznako 'narejeno v ZDA','' izpostavlja še en dodaten argument, ki ne govori v korist Trumpovim nameram. Tudi Budler meni, da do večjih premikov v odločitvah koncernov v kratkem ne bo, saj gre "za ciklične zadeve, na koncu pa odloči stroškovna učinkovitost".

S pomočjo Urbana Červeka.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar