Trumpov carinski odštevalnik: kdo bo popustil, Washington ali Bruselj?

Iztekajo se zadnji tedni 90-dnevnega moratorija na tako imenovane recipročne carine za uvoz blaga v ZDA, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Nato jih je zaradi burnih odzivov finančnih trgov začasno zamrznil, kar predstavlja očiten poskus izvajanja pritiska na prizadete države, da sprejmejo njegove trgovinske.

Pričakuje se, da se bodo 9. julija ameriške carinske stopnje drastično povečale za številne države, če ne bo novih trgovinskih sporazumov ali nadaljnjega odlašanja. Blago iz Evropske unije bo obremenjeno s carinami v višini 50 odstotkov, visoki davki pa so predvideni tudi za države iz regije, ki niso članice EU, kot so Severna Makedonija (33 odstotkov), Srbija (37 odstotkov) in BiH (35 odstotkov).

Prihajajo pisne ultimativne zahteve od Trumpa

Predsednik Donald Trump je pretekli teden izjavil, da namerava v naslednjem tednu ali dveh poslati pisma trgovinskim partnericam, v katerih bo določil enostranske carinske ukrepe, pred končnim rokom 9. julija za ponovno uvedbo višjih carin.

"V roku tedna in pol do dveh bomo državam pošiljali pisma z objavo pogojev dogovora," je izjavil Trump. "V določenem trenutku bomo preprosto pošiljali pisma. In verjamem, da razumete, da bomo povedali, da je to dogovor - ali ga sprejmete ali pa ga zavrnete," je dodal.

Bloomberg

Na vprašanje, ali bo državam podaljšal rok za sklenitev dogovorov s svojo administracijo, preden višji davki začnejo veljati, je Trump odgovoril, da je na to pripravljen. "Vendar dvomim, da bo to potrebno", je dodal.

Trump je sprva načrtoval ločene pogovore z vsako trgovinsko partnerico, vendar je ta pristop opustil in se osredotočil na ključne ekonomske partnerice, kot je Kitajska, saj je ugotovil, da njegova administracija nima virov za vodenje pogajanj z desetinami držav hkrati. Trumpova ekipa prav tako dela na zagotavljanju bilateralnih dogovorov z Indijo, Japonsko, Južno Korejo ter z Evropsko unijo.

Dogovor s Kitajsko zaključen, vendar ...?

Trump je v sredo prejšnji teden sporočil, da so londonska pogajanja o trgovinskem dogovoru s Kitajsko uspešno zaključena. Po dogovoru bo Kitajska ZDA dobavljala redke zemeljske kovine in magnete, v zameno pa bodo Združene države kitajske študente znova sprejele na svoje univerze in kolidže. "Ameriški uradniki so sporočili, da ostanejo v veljavi dajatve na uvoz iz Kitajske: splošna 10-odstotna carina, 20-odstotna carina, povezana s trgovino s fentanilom in okoli 25 odstotkov predhodno uvedenih dajatev iz njegovega prvega mandata.

Pogajanja v Londonu so bila pravzaprav nadaljevanje ženevskega dogovora, za katerega sta se obe strani medsebojno obtožili, da ga kršita, in ki je vključeval 90-dnevni premor zelo visokih tarif, ki sta jih obe državi uvedli za uvoz iz druge države (145-odstotne carine za uvoz iz Kitajske in 125-odstotne carine za uvoz iz ZDA), kar je predstavljajo de facto trgovinski embargo. Ni določeno, ali se bo moratorij, ki poteče avgusta, nadaljeval in ali bosta obe strani ta čas izkoristili za nadaljnje zmanjševanje uvoznih carin. Zadnji krog pogajanj je tudi malo prispeval k reševanju spornih točk, kot je ogromno trgovinsko neravnovesje med državama.

Ameriški trgovinski predstavnik Jamieson Greer je v torek izjavil, da niso načrtovani nadaljnji sestanki, čeprav je poudaril, da se predstavniki pogosto pogovarjajo. Kitajski glavni trgovinski pogajalec Li Chenggang se je izrazil podobno in je v torek povedal novinarjem, da "upamo, da bo napredek, ki smo ga dosegli, koristen za gradnjo zaupanja".

EU po drugi strani želi podaljšanje rokov

Ameriški trgovinski minister Howard Lutnick je sporočil, da bo EU najverjetneje sklenila trgovinski sporazum z ZDA šele kot ena zadnjih, saj je pogajanja s 27-članskim blokom označil za zapletena in frustrirajoča. 

Po navedbah Bloomberga Evropska unija ocenjuje, da bi se trgovinska pogajanja z ZDA lahko nadaljevala tudi po Trumpovem ultimativnem roku 9. julija.

Bruselj sklenitev okvirnega sporazuma do tega datuma obravnava kot najugodnejši izid, ki bi odprl pot nadaljnjim pogajanjem o konkretnih detajlih. V prihodnjih dneh naj bi se ZDA odzvale na najnovejši krog pogovorov in opredelile nadaljnje postopke.

Transatlantski zavezniki hitijo z doseganjem dogovora pred julijskim rokom, ker bo drugače Washington obdavčil skoraj vso evropsko trgovino s 50-odstotnimi carinami, kar bo verjetno privedlo do evropskih protiukrepov. Po ocenah EU Trumpove carine trenutno zajemajo 380 milijard evrov (434 milijard dolarjev) evropskega izvoza, kar predstavlja približno 70 odstotkov vsega izvoza v Ameriko.

Trump zaenkrat vodi v pravni bitki

O usodi Trumpovih trgovinskih politik odločajo sodišča v pravnem postopku, ki preverja zakonitost njegovega sklicevanja na izredna pooblastila za carinske ukrepe.

"Sodišče za mednarodno trgovino je konec maja ugotovilo nezakonitost večine Trumpovih carin in odredilo njihovo takojšnjo ustavitev. Samo en dan kasneje je zvezno pritožbeno sodišče Trumpovi administraciji dovolilo začasni odlog izvršitve sodbe in nato odločilo, da lahko carine ostanejo v veljavi, dokler ne pregleda primera, pri čemer je sklicalo obravnavo za 31. julij.

Trgovinsko sodišče s sedežem v New Yorku je sklenilo, da se je Trump napačno skliceval na zakon o izrednih razmerah za utemeljitev carin – redek opomin, ker sodišča običajno spoštujejo predsednikove pristojnosti pri trgovinski politiki. Če bi bila njegova sodba potrjena, bi to pomenilo velik udarec za eno od Trumpovih prepoznavnih ekonomskih politik. Primer bi se lahko zaključil pred Vrhovnim sodiščem. Gre za usodo svetovnega trgovinskega prometa v vrednosti trilijonov dolarjev. Pravni spor se pridružuje množici tožb, ki preverjajo obseg predsedniških pristojnosti. Izid bi lahko preizkusil tudi moč sodišč, da uveljavijo svoje odločitve, če se izvršna oblast odloči ignorirati sodniške ukaze.

Na katere carine se nanaša odločitev trgovinskega sodišča?

Sodna odločitev zadeva vzajemne carine, ki jih je Trump 2. aprila uvedel za blago iz skoraj 60 držav, pozneje pa so bile zamrznjene do začetka julija. Vključuje tudi posebne tarife na blago iz Kitajske, Kanade in Mehike.

Ameriška ustava v prvem členu podeljuje Kongresu pravico do obdavčevanja, carin in "regulacije trgovine s tujimi državami". Vendar so zakonodajalci desetletja delegirali dele svoje moči nad trgovino preko različnih zakonskih predpisov, od katerih večina predsednikom dovoljuje uvedbo tarif le iz omejenih razlogov.

 

Medtem ko je Trump v svojem prvem mandatu preizkušal meje teh pooblastil, se je tokrat skliceval na to, kar je imenoval praktično neomejena pooblastila po Zakonu o mednarodnih ekonomskih pooblastilih za izredne razmere, da bi z izvršnimi ukazi naložil tarife.

Zakon iz leta 1977 še nikoli prej ni bil uporabljen za ta namen in ne omenja carin. Trump je navedel trgovinske primanjkljaje z drugimi državami in trgovino z drogami na ameriški meji kot nacionalne izredne razmere, ki so mu omogočile, da se je skliceval na zakon za uvedbo tarif.

 

Če bi se sodba trgovinskega sodišča končno potrdila, bi odpravila 30-odstotno carino na uvoz iz Kitajske in 25-odstotno carino za blago iz Kanade in Mehike. Osnovna 10-odstotna tarifa za večino blaga, uvoženega v ZDA - za katero je Trump napovedal povišanje v primeru, da se države z Ameriko ne dogovorijo do 9. julija - bi bila prav tako odpravljena.

Sodba ne vpliva na sektorske dajatve, uvedene na podlagi drugih zakonskih določil, kot so carine za jeklo, aluminij in avtomobile, vzpostavljene v skladu s členom 232. Zakona o razširitvi trgovine iz leta 1962.

Te tarife so bile odvisne od preiskave Ministrstva za trgovino, ki je sklenilo, da uvoz takšnih proizvodov predstavlja tveganje za nacionalno varnost. Trumpova administracija je ustvarila okvir za uvedbo carin na zdravila in čipe po določilih člena 232. Sodno navodilo se ne dotika niti carin po členu 301 iz leta 1974, ki dovoljuje kaznovalne dajatve za nepravične trgovinske prakse.

S pomočjo Josh Wingrove, Skylar Woodhouse, Erik Larson, Shawn Donnan, Laura Curtis - Bloomberg

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar