Trump omahuje, Xi kljubuje, Leyen se pogaja. Kako v kaosu krmarijo izvozniki?

"Žogica je na kitajski strani. Kitajska se mora z nami dogovoriti," je tiskovna predstavnica Bele hiše v sredo javnosti prenesla besede njenega šefa, predsednika Donalda Trumpa. Še pred dnevi je ta trdil, da ve, da se Kitajska želi pogoditi glede umika povišanih carin, včeraj pa se je z napovedjo že 245-odstotnih carin nadaljevalo ameriško zvijanje rok. Drža Pekinga medtem ostaja stoična: umika ne bo, pripravljeni smo igrati vašo igro številk. A Kitajska le pušča odprte kanale komunikacije. Xi Jinping je namreč predvčerajšnjim imenoval novega predstavnika za mednarodno trgovino. Da je Li Chenggang, nekdanji veleposlanik pri Svetovni trgovinski organizaciji, vešč pogajalec, je zgovoren signal.

Sprememba retorike voditelja ZDA razkriva, da siceršnji mojster posla izgublja potrpljenje glede svojega najljubšega ekonomskega ukrepa. Ali pa v resnici izgublja zaupanje v učinek prisile carin?

Brez jasnega odgovora je namreč vprašanje, kdo bi lahko v ekonomski vojni dveh največjih gospodarstev izgubil več. Izgubljanje zaupanja v ameriški dolg in valuto na eni ter mrzlično iskanje tržnih alternativ za kitajske presežne produkcijske kapacitete na drugi kaže, da nobena stran ni prepričana o končni zmagi. Ob vsem tem se poraja vprašanje, kaj to prinaša podjetjem v Evropski uniji kot tudi Sloveniji, saj je edina stalnica negotovost.  

Neodločen izid

Čeprav se Trump pri stopnjevanju carin sklicuje na trgovinski primanjkljaj s Kitajsko, ki je lani znašal dobrih 295 milijard dolarjev, ta še zdaleč ne pove celotne zgodbe o prepletenosti - in ranljivosti - obeh ekonomij. Kitajski gospodarski model sicer počiva na izvozu, od katerega je v 50 odstotkih odvisen njihov BDP (15 odstotkov na račun izvoza v ZDA), toda azijska velikanka si že nekaj časa mrzlično prizadeva, če ne preusmeriti, pa vsaj uravnotežiti svojo gospodarsko sliko.

"Trgovinska vojna ne bo koristila ne eni ne drugi, to je jasno," je prepričan predavatelj ekonomije Črt Kostevc. "Američanom poleg erozije zaupanja v njihov kapitalskih trg carinska vojna prinaša cenovno nekonkurenčnost in inflacijo, ultimativno pa ne rešuje trgovinskega primanjkljaja in še manj proračun," pravi ekonomist. "Po drugi strani Kitajska bije bitko s svojim največjim kupcem in hkrati znižuje vrednost svojega kapitalskega portfelja v tujini," opredeljuje škodo na strani Ljudske republike.

 

Kombinacija centraliziranega političnega nadzora, vse bolj raznolikih izvoznih trgov in nadzora nad nekaterimi strateško pomembnimi materiali, vključno z redkimi zemljami, daje Pekingu veliko pogajalsko moč. Jedro ameriškega izvoza na Kitajsko v veliki meri tvorijo kmetijski izdelki, kot so soja, bombaž, govedina in perutnina, kjer je dodana vrednost nizka. Nasprotno velja za uvoz v obratni smeri, ki zajema elektroniko, stroje in nekatere predelane minerale.

Gospodarski vložki so veliki, toda titanski spopad je tudi na ravni egov voditeljev. "Sprememba Trumpove retorike je posledica tega, da je uvidel, da se z zaostrovanjem vse bolj izolira, s tem pa Kitajski odpira nova partnerstva oziroma krepitev obstoječih," meni poznavalec ameriške notranje politike, politolog in predavatelj s Fakultete za družbene vede Tomaž Deželan. "Prav tako je Xi sposoben to tekmo stopnjevati bolj kot Trump," ocenjuje, saj "Kitajci zaostrovanje vidijo kot nekaj, kar je neposredni napad na Kitajsko in jih tudi identitetno krepi".

"Kitajska je zaradi carinske vojne v zadregi, na prelomnici poskuša zmanjšati prenapihnjenost v gradbenem in drugih sektorjih, pri čemer pa je njena domača poraba od pandemije naprej preskromna, da bi lahko prenesla breme izgube ameriškega trga," po drugi strani pojasnjuje poznavalka Kitajske in nekdanja dopisnica časnika Delo iz Pekinga Zorana Baković.

Država v ZDA izvozi za 440 milijard dolarjev blaga, pravi, zato azijska velikanka išče alternativne trge in krepi sodelovanje z regionalnimi partnericami, kar predsednik Xi počne te dni na svoji azijski turneji. Tu se naslanja tudi na geoekonomske pobude, kot je projekt pas in cesta, saj je "Kitajska izvoz v Afriko povečala za 37 odstotkov," dodaja sogovornica.

Otoplitev sino-evropskih odnosov?

Na muhi kitajskih gospodarskih strategov so tudi države globalnega juga ter Evropska unija, ki je zanjo že nekaj časa zelo zaželen trg. Trumpove carine obe sili potiska v smeri večjega sodelovanja, poudarja poznavalka, toda težava je ideologija in to - zanimivo - ne pragmatičnega Pekinga. "Kitajska si je že pred Trumpom prizadevala okrepiti gospodarske odnose z EU, toda prisotnost tako imenovanih kitajskih jastrebov v evropski komisiji, to je poleg predsednice Ursule von der Leyen še Kaja Kallas, so preprečevali poglabljanje sodelovanja," pojasnjuje.

Toda Trumpova carinska ruleta, prepuščanje EU lastni usodi na področju varnosti ter pogajanja za prekinitev vojne v Ukrajini brez udeležbe evropskih držav, je spremenila doslej odklonilno stališče 'odklapljanja' od kitajske 'sistemske tekmice' EU. "Julija naj bi v Peking pod taktirko von der Leyen odpotovala delegacija, ki se bo sestala neposredno s Xijem," kar je po njenem znak, da bi se odnosi lahko otoplili.

 

Da se ZDA pod Trumpom preoblikujejo v svetovnega nasilneža, pa meni predavatelj geoekonomije in geopolitike na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Anastas Vangeli, pri čemer ni jasno, kako naj se države na to preobrazbo odzovejo. "Težko je reči, kaj bodo storile, a dejstvo je, da bodo odreagirale," pri čemer izpostavlja skupnost držav Brics pa tudi porajajoča zavezništva razvitih držav. "Tesnejše ekonomsko sodelovanje med Kanado in EU ali zbližanje Japonske in Koreje s Kitajsko so prav tako možni dogodki," napoveduje.

Kako bo prerivanje med ZDA in Kitajsko umestilo EU in z njo Slovenijo, je neznanka, ker je takšen Trump sam, meni predavateljica evropske politike s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede Ana Bojinović Fenko. "Odločanje ZDA ni strokovno domišljeno in strateško, ampak Trump s svojim (ne)znanjem odloča sam in o ozko določenih imanentnih zadevah," izpostavlja težave z nepredvidljivostjo. Deželan dodaja, da je carinski debakl Trumpa, s katerim je najbolj škodoval domačemu gospodarstvu in finančnim trgom, dejansko prisilil v premislek izvajanja pritiska na Kitajsko: "Trump je zdaj prisiljen v reševanje javne podobe, saj je preprosto klecnil, ker dnevno vidi, kaj njegove carine pomenijo za cene v trgovinah, za ameriške proizvajalce."

Slovenski dvomi

Pod črto – izida in zmagovalca ni mogoče predvideti, edina stalnica je neznanka. Kako se lahko na tako kaotično okolje pripravijo domača podjetja?

Direktor Cinkarne Celje Aleš Skok pravi, da zaenkrat kaže, da je glavni proizvod titanov dioksid, ki ga družba izvaža v ZDA, na seznamu izjem. "Še preverjamo, a verjetno zanj ne bodo obveljale dodatne carine," je pojasnil in dodal, da zaradi carinske vojne sicer nimajo težav. Res pa je, pravi, da je nemogoče predvideti, kaj bo naslednji dan, saj je situacija povsem nepredvidljiva. Po drugi strani bi lahko carine na kitajski titanov dioksid družbi omogočile večji preboj na druge trge, saj bodo lahko tam "konkurenčnejši od kitajskih tekmecev".

Nepredvidljivost kot največjo oviro pri kreiranju strategije za zaščito pred negativnimi učinki sino-ameriške trgovinske vojne izpostavlja tudi Marjan Trobiš iz podjetja Boxmark Leather. "Edina gotovost je, da ni nič gotovo, trenutna bojna črta med Kitajsko in ZDA presega meje zdravega razuma," meni, ''Kitajska se ZDA ne bo podredila, kar bo škodilo predvsem ameriškemu trgu.'' Pravi, da se mora EU po ZDA začeti ozirati proti Kitajski, ki si želi dobrih odnosov. "So pa tu tudi južnoameriški in afriški trg, ki so še neosvojeni trgi za Evropejce in se jim moramo bolj posvetiti," napoveduje posledice obračuna med velesilami.

 

Hycu: Carine na storitve so kot bumerang

Posebna kategorija so storitve. Tu je slika obrnjena na glavo, saj imajo ZDA za slabih 123 milijard dolarjev presežka v trgovini z EU. "Podatkovni centri v oblaku ne obstajajo samo v ZDA. Če uporabljate storitve AWS, Google ali Azure, imajo podatkovne centre po vsem svetu. Če uvedete carine, se na koncu zgodi, da podatkovni center plača več davka. Na koncu plačajo davek na carine, v zameno pa se povečajo stroški v oblaku," pojasnjuje direktor mednarodnega podjetja Hycu Simon Taylor. Pri tem opozarja še na kibernetsko varnost. "Ko uvedete carine in začnete negativno vplivati na stroškovno strukturo ljudi, ne vplivate le na ameriške potrošnike, temveč tudi na to, da podjetja zunaj ZDA dražje plačujejo za naše blago in storitve. To jih dejansko prisili, da začnejo vlagati v lastne storitve in manj trošijo pri podjetjih iz ZDA. To bo ustvarilo nova področja konkurence, ki jih prej ni bilo," pojasnjuje bumerang učinek carin na storitve.

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije Bojan Ivanc medtem miri, da so slovenska podjetja bolj kot od ameriškega odvisna od evropskega trga, zato je zanje pomembnejše, ali bo Evropa povečala naložbe v infrastrukturo in obrambo. "Vpliv carinske vojne med ZDA in Kitajsko bo prizadel kvečjemu tista domača podjetja, ki imajo produkcijo ali na Kitajskem ali v ZDA in svoje izdelke izvažajo v katero od obeh držav, kar pa velja morda za eno ali dve podjetji," meni ekonomist.