Trgovinska vojna: Bodo kitajski protiukrepi prizadeli tudi slovensko kmetijstvo?

Iluzorno je bilo pričakovati, da bo Kitajska ob uvedbi povišanih carin na električna vozila, ki jih je pred nedavnim uvedla Evropska unija, stala križem rok. Ljudska republika je že kmalu po lanskoletni napovedi protidampinške preiskave evropskih oblasti, ki se je iztekla v uvedbo carin na e-avtomobile, namignila, da utegne v primeru realizacije zaostritve trgovinskih odnosov poseči po recipročnih trgovinskih ukrepih.

Tako je Peking samo nekaj dni po dvigu carinske stopnje uvedel začasne protidampinške ukrepe na uvoz žganja iz držav EU, ki so sicer uperjene zoper francoske proizvajalce žganice. Protiukrep je sicer ozko usmerjen, a skladen z nameni, saj je bila med zagovornicami zaostritve uvoznih dajatev na kitajska e-vozila prav Francija. Nepredvidljive posledice in razsežnosti stopnjevanja trgovinskih navskrižij pa se ne odražajo zgolj na področju avtomobilske industrije in žganja, ampak tudi v drugih prehrambnih sektorjih, ki utegnejo imeti negativne posledice za Slovenijo.  

Kitajsko ministrstvo za trgovino je namreč pred dobrim mesecem napovedalo, da bo v prihodnje sprejelo več dajatev na evropske izdelke, pri čemer je izpostavilo protidampinško preiskavo svinjskih izdelkov z evropskim poreklom. Čeprav je tudi ta protiukrep uperjen proti Španiji, ki se je pri glasovanju vzdržala, bi recipročno stopnjevanje carinske vojne po besedah Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), vlade in gospodarstva utegnilo negativno vplivati na razvoj slovenske prehrambne industrije.

 

Nepredvidljive posledice

"Kitajska je uvedla povračilne ukrepe v obliki carin na izvoz svinjine in alkohola iz EU, ki sicer targetirajo predvsem države, kot sta Francija in  Španija, bodo pa posledice čutila tudi slovenska podjetja," stopnjevanje trgovinskih napetosti pojasnjujejo pri GZS. Najbolj konkretno bi Slovenija utegnila čutiti posledice z vidika prašičereje oziroma izvoza svinjine, menijo, saj si naša država "že dlje časa s Kitajsko prizadeva podpisati protokol za izvoz svinjine". Vsled nedavnih zaostritev, tako GZS, je "možnost za to manjša."

Slovenska prireja mesa prašičev je v letu 2022 k vrednosti kmetijstva prispevala dobre tri odstotke, k vrednosti živinoreje pa okoli sedem odstotkov, kažejo podatki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Zato se na pristojnem ministrstvu sprašujejo, kakšna bo usoda sklenitve protokola, ki je sicer pomemben del "širših prizadevanj za diverzifikacijo izvoznih trgov" slovenskih prehrambnih podjetij.

Ne samo Slovenija, tudi celotna EU, bi se utegnila znajti v kočljivem položaju, če se Kitajska odloči poseči po ukrepu dviga carin na svinjino iz EU. Posledice za evropske proizvajalce utegnejo biti drastične. Kitajska je namreč največji svetovni trg za svinjino in glavni cilj izvoza svinjine s poreklom EU.

Samo v letu 2023 je EU na Kitajsko izvozila za več kot 2,5 milijarde evrov svinjine in svinjskih izdelkov, pri čemer so bile največje izvoznice Španija, Nizozemska in Danska. EU, ki je za Kitajsko druga največja proizvajalka svinjine na svetu, je lani dobavila več kot polovico približno 6 milijard dolarjev vrednega svinjskega mesa, ki ga je uvozila Kitajska.

Srbija in Kitajska krepita prehransko trgovino

"Že tradicionalno je svinjina osrednje meso, kar se kaže tudi v jeziku: če beseda meso ni označena s pridevnikom (goveje, piščančje) praviloma pomeni svinjsko meso," pomen svinjskega mesa za azijsko velikanko pojasnjuje sinologinja in predavateljica z oddelka za azijske študije na filozofski fakulteti v Ljubljani Maja Veselič.

Sredi poletja je stopil v veljavo obsežen prostotrgovinski sporazum med Kitajsko in Srbijo, ki zajema 10.500 srbskih in 9.000 kitajskih izdelkov. Med njimi so mnogi prehrambni, saj se sporazum osredotoča prav na oprostitev carin izvoza za sveže sadje in zelenjavo, poleg tega pa tudi farmacevtske izdelke ter izdelke kemične in strojne industrije. Državi sta sicer pomembni trgovinski partnerici, saj je njuna blagovna menjava lani narasla na 6,1 milijarde dolarjev.

Hrana, gradnik državne varnosti

Veselič, ki poudarja, da je hrana v luči prehranske varnosti za Kitajsko strateško pomemben vidik, ugotavlja, da so cene svinjine "v zadnjih letih večkrat močno vplivale na raven osnovne inflacije na Kitajskem".

 

 

O prehranski varnosti kot pomembnem gradniku nacionalne varnosti države z dobrimi 1,4 milijarde prebivalcev je zgovoren podatek, da je kitajska vlada leta 2014 vpeljala "novo nacionalno strategijo, ki poleg ukrepov za povečanje učinkovitosti domače kmetijske pridelave, kamor sodijo reorganizacija, ki posamezne kmetovalce in zadruge še bolj intenzivno povezuje z agropodjetji, sortne in pasemske inovacije ter uvajanje visokih tehnologij v kmetovanje, predvideva tudi sistematično vključevanje pridelavo hrane na tujem".

Osredotočenost Kitajske na zagotavljanje ustreznega nivoja prehranske varnosti, je glede na obsežen trg, zagotovo priložnost za slovenske izvoznike. Zato na MKGP menijo, da je omenjeni protokol "bistven za slovensko industrijo, saj je pogoj za nadaljnje postopke izvoza izdelkov iz svinjine, na primer suhomesnatih izdelkov".

Poznavalka meni, da napovedani carinski ukrepi na področju uvoza hrane s strani kitajske vlade, "niso dobra popotnica", ne za EU ne za Slovenijo. Dodaja pa, da podatki o veleprodajnih cenah sicer kažejo, da ima azijska sila v tem trenutku "še preveč svinjine iz domače pridelave".

Zaradi tega in pa dejstva, da je Kitajska zelo pomemben trg za evropske pridelovalce svinjine, gre kitajske ukrepe na področju ocarinjenja uvoza hrane razumeti kot politično orodje stopnjevanja pritiska na države članice EU.

Pritisk na cene

"Napovedane carine za EU prehranske izdelke  pomenijo večji pritisk evropskih prehranskih izdelkov na domači trg in posledično vpliv na nižje cene," o negativnih posledicah za evropski notranji trg s hrano menijo pri GZS. Zato bo morala Evropa poiskati nove trge za prerazporejanje prehranskih viškov, dodajajo.

Bloomberg Mercury V letu 2023 je EU na Kitajsko izvozila za več kot 2,5 milijarde evrov svinjine in svinjskih izdelkov, pri čemer so bile največje izvoznice Španija, Nizozemska in Danska.

Bi Slovenija lahko svoj 'ne' evropskim carinam na kitajska e-vozila unovčila tudi na področju trgovine s hrano? Če ne bo prišlo do omejevanja živilske trgovine, zelo verjetno da. Vsaj, če gre sklepati po trditvah Slovensko-kitajskega poslovnega sveta, kjer so nam pojasnili, da se kitajska podjetja, ki po besedah Veselič "zakupujejo kmetijska zemljišča v tujini", zanimajo za vstop na domači trg zlasti na področjih "tehnologije, zelenega prehoda, infrastrukturnih projektov in hrane".

Prehranski koncerni zaskrbljeni

Vseeno pa zaenkrat do uresničevanja tega vidika kitajske strategije krepitve prehranske varnosti pri nas še ni prišlo; niti z vidika nakupa kmetijskih zemljišč niti s stališča vstopa kitajskih poslovnih subjektov v lastniške strukture domačih podjetij v panogi. Prav tako Slovenijo pesti nizka, le 40-odstotna, samopreskrba s svinjino, kaže statistika.  

Za komentar o možnih posledicah trgovinskih zaostritev smo se obrnili tudi na prehranski koncern Panvita, kjer so nam pojasnili, da tega na kitajski trg ne izvažajo in zato zaradi sino-evropskih carinskih zaostritev ne pričakujejo večjih posledic za prodajo ali vplivov na poslovanje.

S podobnim vprašanjem smo se obrnili tudi na našega največjega prašičerejca Farme Ihan, kjer nam je vodja marketinga Nevenka Kobal pojasnila, da so sicer osredotočeni na bližnje trge EU, kot sta Italija in Madžarska, a "do napovedanih trgovinskih zaostritev ne moremo ostati ravnodušni, saj te na prehranski trg vedno prinesejo spremembe, ki jih čutimo tako proizvajalci kot v končni fazi potrošniki".

Na Kitajskem so sicer izdelki evropskega porekla zelo cenjeni, česar se zavedajo tudi na MKGP. "Dostop do kitajskega trga ključnega pomena za prehrambno industrijo", pravijo. Zato napovedujejo, da si bo država trgovinskim zaostritvam navkljub še naprej prizadevala za "širitev izvoza visokokakovostnih slovenskih živil na kitajski trg, kjer so že prisotni izdelki, kot so vino, mleko, hmelj, med in medeni izdelki".

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar