Kar so čez vikend posredno namigovali kitajski mediji, se je naposled uresničilo, saj je kitajska vlada le uslišala pozive vlagateljev naj s kombinacijo monetarnih ukrepov odločneje poseže v oživljanje druge ekonomije sveta. Ta se namreč vse bolj sooča z naraščajočo grožnjo deflacije, ki je posledica šibke domače potrošnje zaradi popolne stagnacije nepremičninskega trga.
Kitajske denarne oblasti so tako najavile, da bodo za 50 bazičnih točk znižale količino bančnih denarnih zalog, znanih kot stopnja razmerja obveznih rezerv, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik kitajske centralne banke Pan Gongsheng. Prvi mož denarnih oblasti na Kitajskem ob tem ni izključil možnosti nadaljnjega znižanja kratkoročne obrestne mere za četrtinko ali celo polovico odstotne točke do izteka leta, navaja CNBC. Poleg tega je centralna banka za 0,2 odstotka znižala tudi kratkoročne, sedemdnevne, obrestne mere.
Pomoč tudi nepremičninskemu trgu
Kitajske monetarne oblasti so po obeh ukrepih v tolikšnem obsegu nazadnje posegle leta 2015, navaja Bloomberg. Dodaten ukrep, s katerim vlada očitno poskuša izpolniti napovedani cilj petodstotne gospodarske rasti, je pomoč prebivalstvu pri odplačevanju hipotekarnih posojil. Vodja centralne banke je namreč predstavil tudi sveženj ukrepov za okrepitev nasedlega nepremičninskega sektorja, vključno z znižanjem stroškov izposojanja za kar 5.300 milijard dolarjev vrednih hipotekarnih posojil in omilitvijo pravil za nakupe drugih stanovanj.
Preberi še
Kitajska e-vozila: EU jih omejuje, Slovenci pa jih bomo pomagali izdelovati
Iztok Seljak, Hidria: Najbolj zreli so pogovori z BYD, ki gradi obrat na Madžarskem.
16.09.2024
Slovenski dobavitelji: Bolj kot Volkswagen nas skrbita energija in aluminij
Domači dobavitelje bolj kot nemški koncern skrbijo draga energija in surovine, zlasti aluminij.
13.09.2024
V Aziji rast, bitcoin čez noč skočil za štiri odstotke
Bitcoin lastnike menjava pri blizu 56.900 dolarjev za žeton.
10.09.2024
Huawei z novim preklopnim telefonom zasenčil Appla
Tekma med Applom in Huaweijem odraža trgovinska in geopolitična navskrižja med ZDA in Kitajsko.
09.09.2024
Analitiki so namreč po presenečenju ameriške centralne banke, ko je Fed minuli teden v nasprotju z napovedmi posegla po znižanju referenčne obrestne mere za polovico namesto četrtinko odstotne točke, napovedovali, da je Jerome Powell s pocenitvijo dolarja kitajski centralni banki omogočil izvajanje odločnejše monetarne in fiskalne politike.
Likvidnostna podpora finančnim trgom
Kot kažejo današnje novice iz Pekinga so se napovedi izkazale za pravilne, saj je vlada napovedala tudi ukrepe za izboljšanje likvidnosti tamkajšnjih finančnih trgov. Pan je namreč na konferenci novinarjem pojasnil, da bo centralna banka zagotovila najmanj 800 milijard juanov oziroma 113 milijard dolarjev likvidnostne podpore za delniške trge. Ob tem pa napovedal tudi možnost ustanovitve posebnega sklada za stabilizacijo delniških tečajev, saj tamkajšnji trgi zaradi ekonomskega ohlajanja in krepitve državnega nadzora v zadnjem letu beležijo znatne odlive kapitala in likvidacije pozicij vlagateljev.
Kitajske monetarne oblasti so po obeh ukrepih v tolikšnem obsegu nazadnje posegle leta 2015, navaja Bloomberg.
"Menimo, da je v prihodnjih mesecih še vedno prostor za nadaljnje monetarno sproščanje, saj je večina svetovnih centralnih bank zdaj na poti zniževanja obrestnih mer," je za CNBC dejal analitik banke ING. "Če bomo v kratkem priča tudi velikim spodbudam na področju fiskalne politike, bi se lahko kitajska ekonomska rast v četrtem četrtletju okrepila," je še napovedal strokovnjak.
Doslej najbolj drastičnim in obsežnim ukrepom navkljub opazovalci opozarjajo, da obstajajo dvomi, ali je to dovolj za prekinitev dolgoročnega deflacijskega pritiska in zakoreninjene nepremičninske krize na Kitajskem.