Sándor Pataki, OTP o načrtih v Sloveniji in konkurenci neobank

Visoki dobički bank, ki jih še vedno pogajanji relativno visoke obrestne mere centralnih bank, se odražajo tudi v bančnem sektorju. V Sloveniji že nekaj let - predvsem od vstopa madžarske OTP na trg - spremljamo širitve, prevzeme in združevanja.

S&P Global Market Intelligence je pred kratkim objavil prvo lestvico najbolje poslujočih bank v Evropi. Med 50 bankami, ki kotirajo na borzah, je zaradi kombinacije močne rasti in finančnih kazalnikov prvo mesto na lestvici zasedla Skupina OTP, ki v Sloveniji pravkar zaključuje postopek združevanja SKB banke in NKBM. S&P Global Market Intelligence je lestvico sestavil po bilančni vsoti glede na sedem finančnih meril, vključno z donosnostjo povprečnega kapitala, neto obrestno maržo, neobrestnimi prihodki/povprečno bilančno vsoto, razmerjem med stroški in prihodki, razmerjem problematičnih posojil, neto stabilnim financiranjem in osnovnim kapitalom prvega reda

Kot so ugotovili v raziskavi trga, so prva tri mesta zasedle banke iz držav z visokimi obrestnimi merami. Madžarski OTP sta sledili dve poljski banki: PKO in Bank Pekao. Obrestne mere so pretežni del leta 2023 na Madžarskem znašale 13 odstotkov, na Poljskem pa 6,7 odstotka, ugotavlja S&P Global Market Intelligence. Posledično so prve tri banke na lestvici zabeležile najvišje neto obrestne marže med vodilnimi evropskimi bankami. V OTP so te znašale 3,93 odstotka, v PKO 4,13 odstotka, v Bank Pekao pa 4,13 odstotka. 

Kako bo potekala nadaljnja konsolidacija bančnega sektorja pri nas in kdo jo bo vodil? Kako 'nevarne' postajajo neobanke za tradicionalne bankirje, saj jim število strank raste in širijo obseg poslovanja, kdo bo vodil novo banko OTP Slovenija in kakšne načrte imajo lastniki pri nas v prihodnje?

O tem smo govorili z vodjo odnosov z vlagatelji in trgi dolžniškega kapitala pri OTP Sándorjem  Patakijem.  

Kakšna je bila vaša rast v prvi polovici letošnjega leta, ki ji trgi skupine so bili najmočnejši?

S&P Global Marketing Intelligence je prvič sestavil takšno lestvico. Zelo smo ponosni, da smo se uvrstili na prvo mesto med 50 evropskimi bankami, ki kotirajo na borzi, ter pridobili tovrstno priznanje. V veliki meri so bili zajeti vsi glavni ključni kazalniki uspešnosti finančnih institucij, vključno z donosnostjo, učinkovitostjo, likvidnostjo in kapitalsko trdnostjo.

Minuli petek smo poročali o dobičku za prvo polovico leta 2024. Dosegli smo 2,3 milijarde evrov dobička po obdavčitvi, kar ustreza približno 23-odstotni donosnosti kapitala.

Letos uprava pričakuje nekoliko višjo neto obrestno maržo zaradi višjih obrestnih mer v osrednjih državah evrskega območja. Kar zadeva kreditno kakovost, smo precej prepričani, da bo ostala takšna, kot je.

Na poslovnem področju se bo obseg poslovanja morda močno povečal, v prvih šestih mesecih z enomestno številko.

Kakšni so vaši kratkoročni načrti za rast? Ali razmišljate o dodatnih prevzemih v regiji ali v Evropi?

V zadnjih nekaj letih je bila družba OTP eden od glavnih igralcev v regiji, če se lahko tako izrazim. Postali smo nekakšen regionalni konsolidator. V zadnjih sedmih letih smo prevzeli 11 bank. Običajno OTP kupuje kot prodaja, toda v zadnjih mesecih smo se odločili, da zapustimo romunski trg.  

Glede na to, da skupina ustvarja močan kapital, smo vsekakor odprti za morebitne prevzeme, ki bi jih lahko izvedli na trenutnih geografskih lokacijah ali zunaj nje, vendar je to težko reči. Običajno se osredotočamo na regijo, vendar tudi to ni nujno, kar dokazuje primer Uzbekistana. Če obstaja dobra priložnost, lahko opravimo transakcije tudi izven teh meja.

Trenutno ste v Sloveniji v zaključni fazi združevanja NKBM in SKB banke, kar je pomembna zgodba v  bančništvu. Vendar so nekatere podrobnosti še vedno odprte. Lahko razkrijete, kdo bo denimo na čelu nove banke OTP, kdo bodo nadzorniki, člani upravnega odbora? Boste razmišljali tudi o zaprtju poslovalnic ali odpuščanju zaposlenih?

Lanski prevzem NKBM je bil naš največji prevzem v zgodovini. Glede na to, da smo že leta 2019 vstopili na trg z nakupom SKB banke. Na dan 31. marec 2024 imamo kot skupna banka višji znesek kreditov. Torej bomo pro-forma največji, ko bomo združeni.

Vsekakor smo navdušeni nad prihodnjim potencialom banke. Vsekakor bi radi bili večji in močnejši ter poskušali imeti vodilni položaj na slovenskem trgu. Želimo tudi, da bi bili najbolj dostopni, v smislu mreže bančnih poslovalnic, vključno s poštami.

Na določenih področjih bo potrebna optimizacija, kadrovske spremembe. Trenutno ne morem komentirati, kdo bo prevzel vodenje banke. Izbirni postopek poteka. Pomembno je, da bomo delovali pod imenom OTP Slovenija, naš sedež bo v Ljubljani.

Slovenijo pa tudi regijo Adria vidimo kot hitro rastočo. Srednjeročno raste hitreje kot preostali trgi osrednje in južne Evrope.

Skupina NLB je velika konkurenca. Vlagajo v rast in prevzeme - ne le bank, temveč tudi lizinških podjetij. Prejšnji teden so dobili tudi zeleno luč ECB za prevzem banke Addiko na Hrvaškem. Kako vse to morda vpliva na vašo strategijo in dolgoročne načrte v regiji?

Trenutno smo vodilna banka v petih državah. Na Madžarskem in v Črni gori smo po skupnih sredstvih nesporno prvi. V Bolgariji, Srbiji in Slovenija smo prvi po donosnosti neto posojil. Vsekakor je eden naših glavnih ciljev, da bi bili med prvimi tremi, če je le mogoče prva banka v vseh geografskih regijah.

Velikost je precej pomemben dejavnik pri prihodnjih odločitvah. Torej, če bo obstajal potencial za širjenje ali nakup bank v regiji, vključno s Slovenijo, mislim, da bomo odprti za to.

Kako pa neobanke spreminjajo vašo strategijo. Imajo visoko rast, minuli teden smo poročali, da je samo Revolut v Sloveniji zabeležil 80-odstotno rast transakcij. V nekaterih državah namreč že uvajajo posojila, premišljujejo celo o hipotekarnih posojilih. Kako postajajo nevarna konkurenca? Ali nanje gledate kot na konkurenco ali morda celo kot potencialne prevzemne tarče?

Ne podcenjujemo izziva, ki ga predstavljajo. Menimo pa tudi, da je tovrstni potencialni vpliv neobank oz. fintecha, nekoliko precenjen. Dokler je regulativno okolje enako za vse ponudnike, jih lahko imamo za del običajne konkurence.

Pomembno je omeniti, da istočasno tudi tradicionalno bančništvo doživlja globoke spremembe in prestrukturiranje. Tudi mi se zavzemamo za to, da bi se uveljavili izven bančnih storitev. Velik poudarek dajemo inovacijam, digitalnemu razvoju, finančnemu svetovanju, da bi kar najbolje služili našim malim in poslovnim strankam. Gradimo digitalne ekosisteme. V zadnjih nekaj letih so bile banke znotraj skupine OTP iz različnih držav izbrane za najboljše ponudnice digitalnih storitev. Tako da, mislimo, izzivi obstajajo, toda hkrati lahko s tem živimo.

Če bi obstajala možnost prevzema katere od neobank ali nakupa njenih deležev, bi mora dodali še to v svoj portfelj?

Težko je dokončno reči, da ali ne. Videli bomo. Medtem OTP vzpostavlja svoje finančno-tehnološko podjetje: OTP Mobile in vzpostavlja digitalni ekosistem.

Ali OTP premišljuje o dodatnem zaračunavanju quasi-cash transakcij po vzoru nekaterih bank, na primer NLB in kako  gledate na razvoj plačilnih sistemov? Tehnološka podjetja, kot je Apple, bi lahko, kot je Apple, sprejemajo pobude, ki bi lahko ogrozile plačilni sistem. 

Preusmerjamo se k oblikovanju cen na podlagi paketov in ne na podlagi transakcij. 

Kdaj boste popolnoma ukinili oblikovanje cen na podlagi transakcij, ker že ponujate pakete?
To je postopen proces, saj skušamo zadovoljiti potrebe naših strank.

 

Pri tretjem vprašanju smo pomotoma napačno prevedli stavek, kjer smo navedli: "bomo z združitvijo teh dveh bank pro forma vodilna banka po donosnosti neto posojil". Pravilno je, da imajo kot skupna banka na dan 31. marec 2024 višji znesek kreditov. Torej so pro-forma največji, ko bodo združeni. 

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar