Ministrstvo niza razpis za razpisom, milijoni pa ostajajo

V okviru prizadevanj za izboljšanje letalske povezanosti Slovenije ministrstvo za infrastrukturo že več let izvaja program subvencioniranja letalskih prevoznikov, ki ponudijo nove polete na razpisanih povezavah. Prek razpisa sofinancirajo do 50 odstotkov letaliških pristojbin na treh mednarodnih letališčih – Brniku, Mariboru in Portorožu – za polete, ki povezujejo Slovenijo z izbranimi evropskimi mesti.

Začeli so s skoraj 17 milijonov evrov sredstev, do zdaj pa je bilo dejansko porabljenih okoli 700 tisoč evrov. 

Doslej so bili s tem programom podprti poleti v Luksemburg, Rigo, Madrid, Köbenhavn, Düsseldorf in na Gran Canario, kar naj bi spodbudilo okrevanje prometa po večletnem padcu. "Posledice pandemije covida so močno znižale raven letalskega potniškega prometa v Sloveniji, k čemur je negativno prispeval tudi predpandemični stečaj prevoznika Adrie Airways. Okrevanje letalskega prometa v Sloveniji je zelo počasno, zato poskušamo z javnim razpisom povečati mobilnost prebivalcev Slovenije," so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.

V javnem razpisu za večjo letalsko povezljivost iz leta 2023 je bilo navedeno, da je na voljo predvidoma 16,8 milijona evrov, in sicer 5,6 milijona evrov letno. A sredstva so ostajala, javne razpise pa so ponavljali.

V okviru programa za povečanje letalske povezljivosti Slovenije za obdobje 2023–2025 je ministrstvo pripravilo tri sezname destinacij, za katere želi spodbuditi redne povezave.

Na prvem prednostnem seznamu je skupno deset povezav. Med njimi so štiri linije do končnih destinacij – Bruselj, Skopje, Praga in Berlin – ter šest povezav z večjimi evropskimi vozlišči, prek katerih bi potniki lahko nadaljevali potovanja naprej: Dunaj, Köbenhavn, Atene, Madrid, Amsterdam in Helsinki.

Drugi seznam vključuje povezave z Rimom, Stockholmom, Oslom, Barcelono, Lizbono, Prištino in Parizom, medtem ko tretji seznam zajema vse destinacije v državah članicah skupnega evropskega zračnega prostora (ECAA) – torej v EU, na Norveškem, Islandiji, v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Severni Makedoniji, Črni gori, Srbiji ter na Kosovu.

Ministrstvo je tako na začetku septembra objavilo že deveti javni razpis za letalske proge, ki bodo začele obratovati v letu 2025: "Za ta namen je v proračunu predvidenih 1,35 milijona evrov, v letih 2026 in 2027 pa bo za spodbujanje novih povezav na voljo 1,2 milijona evrov na leto." Rok za prijave se izteče 25. oktobra.

Po osmih razpisih, od katerih so bili trije neuspešni, je bilo do danes sklenjenih za dobra dva milijona evrov pogodb, družbam pa dejansko izplačanih skoraj 670 tisoč evrov, kažejo podatki ministrstva za infrastrukturo. Praktično vsa izplačana sredstva so iz prvega, drugega in tretjega razpisa, največ denarja pa je končalo na računu airBaltica za povezavo z Rigo. Podrobneje je razvidno iz priloženega grafa. 

Možnost državnega prevoznika ostaja odprta

Ministrstvu za infrastrukturo smo postavili tudi vprašanje, ali smo morda le korak bliže ponovni uvedbi državnega letalskega prevoznika. Z ministrstva so odvrnili, da je "možnost vzpostavitve nacionalnega letalskega prevoznika še vedno relevantna opcija".

Zadnji slovenski nacionalni prevoznik je bila Adria Airways. To je od države leta 2016 prevzel nemški sklad 4K Invest, tri leta kasneje je opravila zadnji polet in za vedno ugasnila motorje - končala je v stečaju, ki pa do danes še ni končan.   

Eurowings zapustil Ljubljano

Sicer pa je te dni zaokrožilo, da Slovenijo po le eni sezoni zapušča tudi nemški nizkocenovni prevoznik Eurowings. Ljubljano je povezoval z Düsseldorfom, z njegovim umikom pa se je še dodatno skrčila povezljivost slovenske prestolnice z Nemčijo – njenim največjim letalskim trgom. Povezava, delujoča od aprila letos, je imela zadnji polet pred dnevi, družba pa je Ljubljano že odstranila iz svojega rezervacijskega sistema in ne načrtuje vrnitve v letu 2026, je poročal portal Ex-Yu aviation news.

Kot je razvidno iz tabele, je Eurowings eden od prevoznikov, s katerimi je država sklenila pogodbo za subvencionirano odpiranje novih letalskih povezav, vendar izplačila ne bo, saj prevoznik ni izpolnil pogojev iz razpisa. Družba je tudi napovedovala povezavo med Berlinom in Ljubljano, a ta ni zaživela – prodaja vozovnic se ni začela, projekt pa je bil preložen zaradi negotovih rezultatov povezave z Düsseldorfom.

Po podatkih za obdobje med aprilom in junijem je Eurowings na progi Ljubljana–Düsseldorf prepeljal 6.701 potnika, kar pomeni povprečno 61,6-odstotno zasedenost letal, je navajal omenjeni portal. Pred Eurowingsom je zadnje polete med mestoma opravljala Adria Airways v letih 2018 in 2019.

Ljubljana je trenutno povezana le s Frankfurtom in Münchnom, polete izvaja Lufthansa. Pred pandemijo je EasyJet letel še v Berlin, Adria Airways pa je poleg tega povezovala tudi Hamburg in Düsseldorf.

Iz Ljubljane kmalu na Škotsko

Ponudbo poletov z Letališča Jožeta Pučnika pa bo kmalu obogatil EasyJet, ki bo po napovedih aprila prihodnje leto ponudil direktno povezavo med ljubljanskim letališčem in škotsko prestolnico Edinburg. Kot smo že poročali, bo nizkocenovnik polete ponujal dvakrat na teden, vsako sredo in soboto, in sicer od 4. aprila 2026, izvajal pa jih bo s 186-sedežnim letalom airbus A320.

"EasyJet je naše dolgoletno sodelovanje nadgradil z novo povezavo z Edinburgom, kar bo slovenskim potnikom omogočilo neposreden dostop do Škotske," je ob tem sporočila poslovodna direktorica Fraporta Slovenija, Babett Stapel.

Od aprila bomo iz Ljubljane lahko leteli tudi v Edinburg. Foto: Bloomberg