Hudi časi na Daljnem Vzhodu: Lahko napetosti med Kitajsko in Japonsko eskalirajo?

Pred 15 leti je bila vzhodna Azija videti drugače. Japonska je bila še vedno največje gospodarstvo v regiji, ki jo je le leto zatem prehitela njena zgodovinska tekmica na zahodu, Kitajska. Vzpenjajoča vzhodnoazijska velesila, ki je zdaj nesporni drugi pol proti ZDA, se je šele začela samozavestno uveljavljati na mednarodnem prizorišču, ko se je v zadnjih mesecih leta 2010 zaletela v Tokio.

Takratni spor med azijskima velesilama je temeljil na razplamtenju dolgoletnega ozemeljskega spora glede otokov v Vzhodnokitajskem morju, bogatih z ribolovnimi območji, potencialnimi nahajališči ogljikovodikov in strateškimi pomorskimi potmi. Otoke upravlja Japonska, lasti pa si jih Peking, pri čemer je septembra 2010 kitajski ribiški čoln trčil v plovila japonske obalne straže. Japonska je kapitana aretirala in pridržala v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, kar je izzvalo bes Pekinga, ki je prekinil stike na visoki ravni in izvoz redkih zemelj na Japonsko za dva meseca.

Odmevi spora izpred desetletja in pol se te dni v vzhodni Aziji lahko vnovič slišijo, saj si je nova japonska premierka privoščila nekatere izjave o Tajvanu, ki pa na Kitajskem niso bile toplo sprejete. Kaj se torej dogaja na osi Peking-Tokio in ali lahko spor med silama preraste v kaj resnejšega?

Nova premierka, stare težave

Nad pogosto vnetljivimi kitajsko-japonskimi odnosi visi tudi dolga senca, zaznamovana z zgodovinskimi krivicami prve. Pred stoletjem je bila Japonska ekspanzionistična imperialna sila, regionalni hegemon, ki je povzročil veliko prelivanja krvi v širši regiji. V nasprotju z Evropo je v kitajskih zgodovinskih knjigah začetek druge svetovne vojne označen z letom 1937, ko je japonska imperialna vojska napadla takratno Republiko Kitajsko. Konflikt, znan kot druga sino-japonska vojna, je terjal od 15 do 22 milijonov žrtev, vključno z zloglasnimi množičnimi poboji v Nankingu, in je še vedno v veliki meri nerešen. Vlogo ekspanzionistične regionalne sile pa je zdaj prevzela Kitajska.

Oktobra je vajeti Dežele vzhajajočega sonca prevzela nova premierka Sanae Takaiči, prva ženska na tej poziciji ter neformalna naslednica zapuščine in politik pokojnega premierja z najdaljšim staležem od druge svetovne vojne, Šinza Abeja. "Ta izkušena političarka z izrazitimi konservativnimi nagnjenji je varovanka pokojnega premierja Abeja, njena izbira pa nakazuje, kaj stranka išče," je ob njeni izvolitvi povedal direktor Inštituta za strateške rešitve Tine Kračun.

"Za svoje kritike je Abe predstavljal stališča starejše, konservativne generacije, ki želi zmanjšati pomen japonskih vojnih zločinov, ter problematične in pretirano asertivne zunanje politike. Za svoje podpornike pa je premier okrepil svetovni ugled države, saj je uresničil njene nacionalne interese z uskladitvijo legitimnih ambicij in vpliva. V resnici sta obe podobi Abeja točni," je pred leti zapisal John Nilsson-Wright, strokovnjak za vzhodno Azijo iz britanskega možganskega trusta Chatham House.

Bloomberg

 

Kot konservativni politik, odločen obnoviti japonski ponos tako doma kot v tujini, si je Abe v osmih letih na položaju dosledno prizadeval za krepitev nacionalne identitete in zgodovinskih tradicij države, hkrati pa je kazal jastrebovske zunanjepolitične poglede, zlasti v bližnji tujini. Njegova nacionalistična stališča so pogosto povzročala napetosti s Pekingom. Vpliv njegovega dedka Nobusukeja Kišija, ki si je med drugo svetovno vojno prizadeval okrepiti japonsko gospodarsko oblast nad Kitajsko, je prav tako prispeval k Abejevi previdnosti glede vzpona Kitajske, kar je okrepilo njegovo prepričanje, da mora Japonska prevzeti svojo vlogo in postati vojaška sila.

Podobna stališča izraža tudi premierka Takaiči. Politični analitiki pod njenim vodstvom pričakujejo novo usmeritev Japonske, saj se je v svoji kampanji zavzemala za nekatere precej konservativne in gospodarsko nestanovite ukrepe. Na zunanjepolitičnem področju se Takaiči postavlja kot močna kritičarka kitajskega vojaškega in gospodarskega vpliva v regiji, pri čemer poziva, naj Japonska stori več za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti. Na gospodarski fronti medtem zagovarja politiko nizkih obrestnih mer s široko vladno porabo, predvsem za pomoč malim in srednjim podjetjem.

Zato ni presenetljivo, da je na začetku meseca Takaiči v javnosti namignila, da bi Japonska lahko vojaško posredovala, če bi Kitajska poskušala zaseči otok Tajvan, ki ga Peking dojema kot uporniško provinco. Takaiči je dejala, da bi Kitajska, če bi se borila za prevzem Tajvana, za njeno državo povzročila "situacijo, ki ogroža preživetje" – scenarij, ki bi Tokiu omogočil napotitev vojske, tudi v sodelovanju z ZDA. Kar jo razlikuje od njenih predhodnikov, je to, da je Takaiči prva japonska premierka, ki je javno povezala krizo v Tajvanski ožini z morebitno namestitvijo japonskih čet, pri čemer so se prejšnji japonski premierji izogibali razpravam o posledicah kakršnegakoli konflikta glede Tajvana. Takaiči je svoje komentarje branila, rekoč, da je predstavila več hipotetičnih scenarijev, in dodala, da bo vlada pred ugotovitvijo, ali situacija dosega prag "ogrožanja obstoja", izvedla celovito oceno.

Spomnimo, kitajski voditelj Xi Jinping naj bi Ljudski armadi (PLA) dal nalogo, da mora biti ta do leta 2027 sposobna izvesti eno najkompleksnejših operacij vojskovanja – amfibijsko ofenzivo na tajvansko otočje. To še ne pomeni zavzetja otoka, Takaiči pa ima po drugi strani zgodovino prijateljevanja s Tajvanom, kar pomeni, da je na položaj prišla že soočena s skepticizmom Pekinga tudi na relaciji Kitajska-Tajvan.

"Japonska premierka je z napovedjo vojaške obrambe Tajvana odstopila od dosedanje politike 'strateške negotovosti', skladno s katero odziv na morebitno nasilno priključitev Tajvana ni bil jasen, neopredeljevanje pa je hkrati omogočilo gospodarske odnose," trenutni moment v odnosih komentira mednarodni politolog Marko Lovec s Fakultete za družbene vede. In zakaj je torej do tega prišlo? Sogovornik meni, da je težko reči, zakaj. "Premierka je bila znana po bolj jastrebovskih stališčih do Tajvana, nedavno se je fotografirala s predstavniki Tajvana, kar je že sprožilo negativne odzive. Japonski predstavniki so v preteklosti Kitajsko stran že razburili z omembami Tajvana, res pa so se temu večinoma izogibali. Predsednik Donald Trump je izrazil pričakovanje, da se azijske partnerice opredelijo do tega, kako bi ravnale v primeru napada na Tajvan."

Vodja Oddelka za evropske in mednarodne družbene in politične študije na Univerzitetnem kolidžu v Londonu Igor Rogelja je za Bloomberg Adria povedal, da trenutne napetosti med Pekingom in Tokiom "niso nič nepričakovanega", vendar je to nenavadna "silovitost in nizek nivo nekaterih kitajskih diplomatov". "Japonska diplomacija se danes sicer zelo trudi pomiriti situacijo, vendar bo Kitajska uvedla tudi nekaj mehkih sankcij, lahko pa se zgodi še nekaj manjših nacionalističnih izgredov, kot smo jih videli že v preteklosti," je povedal sinolog.

"Peking izvaja svojo ustaljeno rutino zastraševanja, tokrat ostrejšo, ker želi premierko, ki ima zelo močno podporo ljudstva, prestrašiti že na začetku mandata," je za Bloomberg Adria povedala sinologinja Saša Istenič Kotar s Filozofske fakultete v Ljubljani. "Povsem jasno je, kdo ogroža mir in stabilnost v indopacifiški regiji – to zagotovo ni Takaiči, ki si bo prizadevala, da zadeve ne eskalirajo. Normalno je, da se Japonska zaradi kitajskih vojaških ambicij počuti ogroženo, politično soglasje pa je, da je varnost Tajvana neločljivo povezana z varnostjo Japonske. Zakaj se tega ne bi smelo povedati na glas?" nedavno zaostrovanje razmer povzema profesorica.

Bloomberg

 

Kitajski protiudarci

Kitajska se je na izjave premierke Takaiči odzvala besno, vključno z grožnjo kitajskega diplomata, da ji bo "odsekal umazano glavo". Yuyuantantian, račun na družbenih omrežjih, povezan s kitajsko državno radiotelevizijo in pogosto uporabljen za signaliziranje uradne politike, pa je ob koncu tedna objavil komentar, v katerem je opozoril, da se je Peking "v celoti pripravil na resne povračilne ukrepe". Objava je namigovala na uvedbo sankcij, prekinitev gospodarskih, diplomatskih in vojaških vezi ter omejitev trgovine kot oblike morebitnih povračilnih ukrepov.

Nekaj ​​ur po objavi je dnevnik Ljudske osvobodilne armade potrdil to sporočilo in objavil komentar državnega znanstvenika, ki je opozoril, da bi se v primeru vmešavanja japonske vojske v Tajvansko ožino "celotna država lahko spremenila v bojišče", je pred dnevi poročal Bloomberg. Od takrat so sledili tudi nekateri bolj oprijemljivi ukrepi Pekinga.

Kitajska je študente, ki načrtujejo študirati na Japonskem, opozorila na povečana tveganja, morebitne turiste pa pozvala, naj ne obiščejo svoje vzhodne sosede. Peking je nadaljeval z napovedjo, da bo začasno ustavil uvoz japonskih morskih sadežev in ustavil regulativne odobritve za nove filme. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je v sredo novinarjem povedala, da Japonska ni izpolnila pogojev za nadaljevanje pošiljk morskih sadežev. Ta ukrep je prišel le nekaj mesecev po tem, ko je Peking odpravil podobno prepoved, je poročal Bloomberg. Hkrati je Mao opozorila, da bo Kitajska, če Tokio ne bo umaknil izjav o Tajvanu, sprejela "resne protiukrepe".

Videti je, da diplomatski spor še zdaleč ni končan, saj krizni obisk japonskega diplomata ni odobril sadov. Liu Jinsong, generalni direktor Oddelka za azijske zadeve kitajskega zunanjega ministrstva, je dejal, da je "nezadovoljen" z izidom pogovorov z japonskim diplomatom Masakijem Kanaijem na začetku tedna, je poročala kitajska tiskovna hiša The Paper. Japonski zunanji minister Tošimitsu Motegi je medtem dejal, da si Tokio na več frontah prizadeva razjasniti izjave Takaiči, pri čemer pa Japonska pozorno spremlja poteze Kitajske in bo po potrebi "sprejela ustrezne ukrepe".

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek sporočilo še, da kitajski premier Li Qiang ne bo izvedel dvostranskega srečanja s premierko Takaiči na vrhu skupine G20 pozneje ta teden v Južni Afriki. Nekateri vojaški analitiki na Kitajskem pa so pozvali celo k ponovitvi leta 2010, ko je Peking ustavil izvoz redkih zemelj na Japonsko. Ta pristop morda ne bo prinesel toliko uspeha kot pred desetletjem in pol, pravijo nekateri drugi analitiki, saj so razmere na terenu precej drugačne.

Bloomberg

 

Japonska je bila v preteklosti odvisna od Kitajske za skoraj vse svoje redke zemlje – pred sporom leta 2010 je iz zahodne sosede uvozila okoli 90 odstotkov teh surovin –, vendar je ta kriza Tokio prisilila, da je razširil krog dobaviteljev, vlagal v recikliranje in nadomestne surovine ter sklenil dolgoročne pogodbe z nekitajskimi proizvajalci. Čez čas se je kitajski delež uvoza teh materialov znižal na približno 50 do 70 odstotkov, preostanek uvoza pa zdaj prihaja predvsem iz Avstralije in od manjših dobaviteljev, kot so Vietnam, Tajska in Indija, ter iz recikliranja, katerega delež se povečuje.

S tem se je nenadoma končalo kratko obdobje 'medenih tednov' v odnosih med Takaiči in Xijem, ki sta se konec oktobra v Južni Koreji na vrhu skupine APEC nasmejano rokovala. Kot izpostavlja časnik New York Times, se Peking s temi potezami vrača v objem tako imenovane 'diplomacije volčjih bojevnikov' – agresivnega in konfliktnega sloga zunanje politike, ustoličenega s Xijevim prihodom na oblast leta 2012, ki je v zadnjih letih sicer nekoliko potihnil.

"Japonska premierka po nedavnem srečanju s Xijem želi ustvariti vtis, da je sposobna voditi državo tudi glede varnostnih in strateških vprašanj," meni politolog Lovec. "Na drugi strani pa so se azijske države na Trumpov transakcijski pristop odzvale z dvojno politiko – večjimi investicijami v obrambo in gospodarskim popuščanjem ZDA za ohranjanje varnostne vključenosti Washingtona, hkrati pa tudi z zbliževanjem s preostalimi državami, vključno s krepitvijo gospodarskih odnosov s Kitajsko, ki je upad izvoza v ZDA po uvedbi carin nadomestila s povečanim izvozom v azijske države in Evropo."

"Pri odnosih med Kitajsko in Japonsko ne smemo pozabiti, da kljub razmeroma živahni medsebojni trgovini že dolgo časa niso dobri. Bržkone lahko kitajski odziv, ki je res pretiran glede na to, da Takaičijeva ni radikalno spremenila japonske doktrine glede Tajvana, pripišemo temu, da je bila Japonska za Kitajsko od vedno 'lahka tarča' za razne retorične ofenzive. Takaiči je dobro začela mandat, ima dobre odnose s Trumpom, napovedala je bolj robustno obrambno politiko, zato se je Peking verjetno odločil, da je pomembno Japonski poslati močan signal," pojasnjuje profesor Rogelja.

Gospodarske posledice spora

Spor grozi tudi s škodo podjetjem, ki se nahajajo med trgovinskima partnericama. Japonska je peta najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Kitajske, ta pa je največja trgovinska partnerica Tokia. V letu 2024 je blagovna menjava med državama znašala 308,3 milijarde dolarjev, pri čemer je razmeroma uravnotežena. Ukrepi ogrožajo tudi japonski turistični sektor, saj je približno četrtina vseh obiskovalcev Dežele vzhajajočega sonca Kitajcev. Tudi Hongkong je posodobil svoje potovalno opozorilo za Japonsko.

Kitajska podjetja vse bolj neposredno tekmujejo z japonskimi pri kakovostnih izdelkih, kot so avtomobili in elektronika, zato Japonska vse pogosteje Kitajski dobavlja le komponente, ne končnih izdelkov. Kitajske potrošniške znamke, kot je Shein, se širijo na Japonsko, proizvajalci električnih vozil, kot je BYD, pa postajajo resna konkurenca japonskim avtomobilistom po svetu, medtem ko so nekatera japonska podjetja, na primer Mitsubishi Motors in Nippon Steel, že zmanjšala ali opustila poslovanje na Kitajskem. Japonske naložbe na Kitajskem v zadnjem času sicer upadajo zaradi političnih napetosti, strožjih zakonov in aretacij japonskih državljanov. Kljub temu Kitajska ostaja ključni trg za japonske stroje, avtomobile in kemikalije, Japonska pa je še vedno pomemben vir visokotehnoloških proizvodov, ki jih Kitajska doma še ne zmore proizvajati.

Bloomberg

 

Kitajsko potovalno obvestilo bi lahko japonsko gospodarstvo zmanjšalo za kar 14,2 milijarde dolarjev oziroma 0,36 odstotne točke bruto domačega proizvoda, je za Bloomberg ocenil Takahide Kiuči, izvršni ekonomist pri raziskovalnem inštitutu Nomura in nekdanji član upravnega odbora Japonske centralne banke. Kiuči je dejal, da njegova ocena temelji na podobnih primerih v preteklosti. Ko je Kitajska pred desetletjem pozvala svoje državljane, naj se izogibajo Japonske, se je število kitajskih obiskovalcev medletno zmanjšalo za približno 25 odstotkov. V nekaj več kot treh mesecih je to prispevalo k več kot 10-odstotnemu padcu letnega izvoza.

Tovrstni ukrepi pa v polpretekli zgodovini niso prizadeli le Japonske. Leta 2017 je Peking proti Južni Koreji uporabil trgovinsko orožje zaradi sistema protiraketne obrambe THAAD, za katerega se je Kitajska pritoževala, da bo porušil strateško ravnovesje regije. Zaradi tega je Kitajska začasno ustavila prodajo paketnih potovanj v Južno Korejo in ovirala poslovanje korejskih podjetij. Po ocenah Korejske centralne banke je spor v letu 2017 zmanjšal rast BDP za 0,4 odstotne točke, še piše Bloomberg.

"Takaiči se je že soočila s pritiskom domačega gospodarstva, ki se boji, da se bodo ukrepi s področja turizma in kulture prenesli tudi na dostop do redkih zemelj (Trump je pri tem sicer izpogajal letni odpustek tudi za druge države). Posledično je že prišlo do sprememb v retoriki in diplomatskih aktivnosti za deeskalacijo. Najverjetneje se bo premierka vrnila k politiki neomenjanja Tajvana v kontekstu varnostnih vprašanj, ni pa verjetno, da bo preklicala svoje izjave, ker bi bila to neke vrste kapitulacija. Na drugi strani si glede na večjo odvisnost od azijskih trgov ob že sicer nestabilnem okolju tudi Kitajska ne želi gospodarske vojne s četrtim največjim gospodarstvom na svetu," izpostavlja Lovec.

Na spor so se negativno odzvali tudi trgi. Japonske delnice in državne obveznice so v sredo nadaljevale izgube, saj se je razpoloženje ohladilo zaradi odnosov s Pekingom kot tudi zaradi fiskalnega zdravja doma. Indeks Nikkei 225 je samo v torek upadel za 3,2 odstotka, kar je največji dnevni padec od aprila, medtem ko je donosnost ultradolgih 40-letnih japonskih obveznic poskočila na 3,71 odstotka, to pa je najvišja raven od uvedbe vrednostnih papirjev leta 2007. "Narašča negotovost glede državnih financ, pa tudi živčnost glede odnosa Japonske s Kitajsko. Splošno razpoloženje na trgu se slabša in spodbuja gibanje 'prodajte Japonsko'," je za Bloomberg dejal Tomo Kinoshita iz družbe Invesco Asset Management Japan.