"Imamo srečo, da živimo v regiji, navajeni na krize in odporni proti njim"

Živimo v času, ko je beseda geopolitika na vrhu seznama skrbi vseh direktorjev, uradnikov in politikov. Nekatere banke na Wall Streetu so se zaradi naraščanja tveganj in naglega preoblikovanja svetovnih razmer že odzvale z ustanovitvijo oddelkov za podporo strankam pri obvladovanju geopolitičnih tveganj.

Po besedah izvršnega direktorja banke JP Morgan Jamieja Dimona geopolitika presega vse druge skrbi v njegovi karieri. "Ne glede na to, ali ste podjetje s seznama Fortune 100 ali srednje podjetje, geopolitične razmere vplivajo na vaše poslovne rezultate in vaše obete," je v intervjuju za Bloomberg maja dejal Derek Chollet iz družbe JPMorgan.

To je bila tudi tema včerajšnjega dogodka 'Finance v primežu geopolitike', ki ga je v Hiši Evropske unije v Ljubljani organiziral Inštitut za strateške rešitve. Uvodni nagovor je imela Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. "Stabilnosti v mednarodni skupnosti ne moremo več jemati za samoumevne. Evropa se mora prilagoditi in okrepiti konkurenčnost," je poudarila in omenil marca predstavljeno evropsko iniciativo, imenovano Strategija za unijo prihrankov in naložb, ki je korak k uniji kapitalskih trgov in spodbujanju državljanov k vlaganju.

"Posamezni evropski trgi ne morejo konkurirati ameriškemu trgu, če se povežejo, pa lahko," je pojasnila in dodala, da bi lahko z unijo prihrankov in naložb na celini povečali finančno pismenost, omogočili dostopnejše pokojninske sheme in povečali vlaganja v prihodnost.

"Geopolitiko je težko vključiti v ekonomske modele"

Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve je spregovoril o izzivih geopolitike in analiz: "Težko je geopolitiko vključiti v ekonomske modele tako, da ti še ohranijo sporočilno vlogo. Čas ekonomske politike se je končal, zamenjal ga je čas gospodarske državnosti – ni pomembno, kakšen je BDP, ampak to, za kakšne namene se porabi."

"Zavedati se moramo, da vstopamo v novo obdobje, ki ga avstrijsko-bolgarska analitičarka Velina Čakarova imenuje zmaj-medved – hladna vojna 2.0, torej čas Rusije in Kitajske. Kitajska s svojimi nakupi omogoča rusko agresijo. Evropska strateška dilema ni v tem, ali se obrniti h Kitajski ali ZDA, temveč ali bo Evropa postala samostojni igralec v geopolitiki ali pa se bo še vedno naslanjala na eno izmed velesil," je povedal Stojan.

Bloomberg Mercury

 

"Ko moramo Evropejci voditi samostojno politiko, se ne znajdemo"

"V Evropi smo bili navajeni slediti ZDA, zdaj, ko moramo voditi samostojno politiko, pa se ne znajdemo. ZDA niso veliko spremenile politike, samo Donald Trump je drugačen kot drugi predsedniki. ZDA že ves čas zavzemajo strateško zelo jasne cilje. Le Trump nima nobene maske na obrazu in pove, kar misli," je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Boštjančič je pojasnil, da Trumpova politika na eni strani pomeni nevarnost, na drugi pa je nujno potrebna za streznitev Evrope. "ZDA že ves čas strateško zasledujejo svoje cilje, ki niso enaki kot evropski. Trump dela to, kar govori. Tudi če se ne strinjamo s tem, kar počne – ima integriteto. Je trgovec in precej neprimerno ga je podcenjevati, njegov pritisk pa z ameriškega vidika že daje neke rezultate," je povedal.

Obrat h Kitajski? Boštjančič: "Bilo bi zelo narobe"

V nekaterih krogih Evrope so se ob nastopu Trumpa 2.0 pojavili pozivi, naj se Evropa zaradi nepredvidljivih ZDA obrne h Kitajski in morda celo skuje nekakšno strateško partnerstvo. Boštjančič meni, da bi to bila napaka.

"Za Evropo bi bilo zelo narobe, če bi se zaradi Trumpove politike oddaljila od ZDA. Ne verjamem, da je Kitajska tista, na katero se moramo obrniti. Z ZDA imamo v Evropi vrsto zgodovinskih vezi," je povedal Boštjančič in dodal: "Ne verjamem v strateško povezovanje s Kitajsko."

Minister za finance je poudaril, da je Slovenija v precej dobrem položaju, a se tega ne zavedamo. "Premalo smo samozavestni, naša majhnost in pragmatičnost pa sta prednosti. Če imamo ideje, ki jih znamo zagovarjati in pri tem pridobimo zaveznike, se da veliko storiti."

ISR / Maks Zupan

 

Ali je Slovenija pripravljena na zunanje šoke?

"Slovenski finančni trgi so precej slabo razviti. Prednostna naloga je razvoj kapitalskih trgov, saj srednje- in dolgoročno proračun ne bodo mogel financirati vseh potreb države, večjo vlogo bo moral prevzeti zasebni sektor. Slovenija ima pri tem ogromno priložnosti, da se še bolj usmerimo na področja, kjer smo močni, saj ne moremo biti dobri na vseh področjih. Staviti moramo na farmacijo in biotehnologijo in tja ciljno vlagati," meni minister.

Grajenje odpornosti Slovenije v novi geopolitični realnosti je lahko precej težko. "Težava pri grajenju odpornosti je majhnost Slovenije, saj naše obveznice niso tako likvidne kot nemške, kar se lahko pozna v krizah, ker denimo Evropska centralna banka v zadnjem obdobju visoke inflacije ni kupovala naših obveznic."

"Veliko se ukvarjamo s kriznimi scenariji, zato smo izdali obveznice na japonskem trgu, prihodnje leto pa naj bi jih izdali na Kitajskem. Ob morebitni krizi na finančnem področju bomo tako imeli razmeroma širok nabor trgov. Imamo tudi relativno visoke valutne rezerve, tako da se ne more zgoditi, da ne bi mogli financirati potreb države," je povedal Boštjančič.

Večanje obrambnih zmogljivosti

Trenutno se veliko govori tudi o večanju obrambnih izdatkov, kar je sprožilo največjo politično krizo od začetka mandata trenutne vlade. Minister za finance je povedal, da se glede obrambnih izdatkov ustvarja popolnoma napačen vtis, pri čemer stvari niso tako javnofinančno negativne. "Zavezali smo se, da bomo za obrambo do leta 2030 namenili tri odstotke BDP, kar smo v državnem zboru potrdili pred vrhom v Haagu. Kar se je zgodilo na vrhu Nata, nas ne bo dodatno obremenilo. Drugi ministri, konkretno španski, so mi povedali, da Slovenija na vrhu Nata igrala izjemno pomembno vlogo, nekatere stvari, ki jih je Nato sprejel, so tudi malo pod vplivom Slovenije," je pojasnil.

Minister Boštjančič je povedal, da povečevanje obrambnih izdatkov prinaša tudi priložnosti v obrambni industriji. "Nato obrambo obravnava precej široko in vključuje področja, kot so vesoljska tehnologija, umetna inteligenca in razvoj nekaterih materialov. Slovenija bi se morala bolj usmeriti na ta področja. Poleg tega imamo zaradi svoje majhnosti tudi prednost in pričakovanja Nata do Slovenije so vezana na prednosti, ki jih imamo zaradi strateške geografske lege."

Bloomberg

 

Nekaj ur po dogodku je sicer v Ljubljani potekal 'neformalni brifing' o Natovi deklaraciji, sprejeti v Haagu. Slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je kot uspehe slovenske diplomacije navedel strateški pregled deklaracije leta 2029, raztegnitev doseganja 3,5 odstotka obrambnih izdatkov in 1,5 odstotka za širšo rabo do leta 2035.

Minister Boštjančič je zatrdil, da zaradi izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala popolnoma nobenih novih davkov. Napovedal je še, da se tudi proračuni drugih resorjev zato ne bodo zmanjšali, vendar prilagodili, so poročali na RTV.

"Imamo srečo, da živimo v regiji, ki je navajena na krize in odporna proti njim"

Na sklepnem panelu dogodka so sodelovali Sergej Simoniti, direktor družbe Coface, Andrej Lasič, član uprave NLB, in Ivana Vrviščar, članica poslovodstva pri Pošti Slovenije.

Vrviščarjeva je opozorila, da je današnji svet postal predvidljivo nerazumen. "Včasih je bila politika ločena od lokalnega gospodarstva, gospodarstveniki so se precej racionalno odločali, delali so se dolgoročni plani … Zdaj je vse nerazumno, vendar predvidljivo nerazumno. Danes ni več dovolj, da kot menedžer svoje odločitve utemeljiš na makroekonomskih podatkih, danes se pogovarjamo o vedenjski ekonomiji."

"Treba je obrniti način upravljanja podjetij, ga usmeriti v prihodnost in kognitivno vedenjsko psihologijo. Moramo se znati odločati, tudi če nimamo vseh podatkov. Nikoli v zgodovini nismo imeli več podatkov kot zdaj," je zatrdila.

ISR / Maks Zupan

 

Član uprave NLB Andrej Lasič je povedal, da imamo srečo, da živimo v regiji, ki je zaradi preteklih kriz navajena na krize in odporna proti njim. "Državam, kot sta Francija in Nemčija, se sistem sesuva pred očmi, medtem ko smo mi zaradi preteklih kriz prilagodljivi. Ostanimo prilagodljivi, pri tem pa moramo biti tudi bolj ambiciozni," je povedal.

Lasič je opozoril na nekatere svetle točke slovenskega gospodarstva: "Gospodarstvo še nikoli ni bilo tako malo zadolženo, imamo 100-odstotno zaposlenost, smo najbolj diverzificirana ekonomija v Evropi. To moramo maksimalno izkoristiti, saj smo čedalje starejši, premalo vlagamo v gospodarstvo, upada pa produktivnost."

Simoniti je medtem povedal, da od konca hladne vojne prevladuje domneva, da trgi, politika in gospodarstvo funkcionirajo racionalno. "V zadnjem času pa smo priča popolnoma iracionalnim odločitvam, ki jih je zelo težko obvladovati in analizirati. Največji izziv je predvidevati iracionalne dogodke in njihove posledice, zato se moramo oborožiti s čim več informacijami, biti prilagodljivi in odporni," je dodal.

"Gospodarstvo se ohlaja že po covidu, kar je svetovni fenomen vseh razvitih ekonomij. Staro prebivalstvo ne troši, brez mladine pa ne bo gospodarske rasti, zato bomo kmalu, če se nič ne spremeni, na isti poti kot Japonska," je povedal Lasič in dodal: "V Evropi imamo dve vrsti držav: majhne države, ki se zavedajo, da so majhne, in majhne države, ki se tega ne zavedajo."

Mihael Šmirmaul

 

Regionalne priložnosti

Politični mir je šele pogoj za gospodarsko rast, je poudaril Lasič. "Zahodni Balkan je zadnji del Evrope, ki še ni povezan in integriran, z nizko stopnjo razvoja, kjer se lahko odpornostne investicije izkoristijo. Zahodni Balkan bo po naših ocenah imel dva- do trikrat večjo gospodarsko rast kot povprečna država v EU, zato smo dolgoročno zelo optimistični."

"Pošta Slovenija je v zelo velikem investicijskem ciklu. V treh letih nameravamo investirati 150 milijonov evrov, 40 odstotkov v regiji na področju logističnih in paketnih storitev. S pomočjo friendshoringa (dejavnost proizvodnje in nabave iz držav, ki so geopolitični zavezniki) se lahko na Balkan steče 450 milijard evrov investicij, saj se globalizacija spreminja v regionalizacijo," je povedala Vrviščarjeva.

Trend tujih naložb v regiji je pozitiven in nadpovprečen, še zlasti na Balkanu, je dodala. Vendar ima na zahodnem Balkanu Pošta Slovenije izzive z infrastrukturo, od povezljivosti pomorskih luk do železniških povezav. Regija je politično in prometno razdrobljena. V tem pogledu bi se lahko naslonili na skandinavski prostor, kjer so poštni operaterji zelo povezani z državo, je dodala.