Revoz tudi glavno gonilo trgovine s Francijo

Včeraj je po več mesecih ugibanj le prišlo do formalizacije memoranduma o zagonu proizvodnje Renaultovega električnega twinga, ki se bo v novomeškem Revozu pričela leta 2026. O vrednosti naložbe francoskega koncerna uradno ni znanega nič, neuradno pa naj bi šlo za doslej največjo investicijo v Revoz. Nekateri mediji so neuradno poročali o polmilijardnem poslu.

Da obenem morebitna največja posamična investicija v slovensko gospodarstvo, prihaja iz Francije, sicer ni presenečenje. Drugo največje gospodarstvo EU je namreč osmi največji trgovinski partner Slovenije, kažejo podatki baze Spirit.

Še leta 2021 je bila Francija na sedmem mestu, leto pred tem pa na šestem. Vrednost blagovne menjave med državama je lani znašala 3,1 milijarde evrov, do letošnjega julija (t.j. brez naložbe v Revoz) pa slabe 1,5 milijarde evrov.

Prioritetni francoski trg

V akcijskem načrtu ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport 'Mednarodni izzivi 2019-2020' je francoski trg označen kot prioritetni ciljni trg, kjer je treba "spodbujati internacionalizacijo", je zavedeno.

Slovenski izvoz na 68-milijonski francoski trg je v letu 2023 znašal 1,8 milijarde evrov, uvoz pa 1,3 milijarde evrov, storitvena menjava med državama se je ustalila pri 699 milijonih evrov. Od tega 434 milijonov evrov izvoza in 265 milijonov evrov uvoza še kažejo uradni statistični podatki.

 

Tretjino trgovine predstavljajo avtomobili

Avtomobilska industrija, ki predstavlja okoli 10 odstotkov slovenskega BDP, je eden ključnih industrijskih in ekonomskih stebrov Slovenije. Ta pa je v nadaljnji razčlenitvi v veliki meri odvisna prav od sodelovanja z Renaultom in posledično s Francijo. Revoz je namreč edina domača avtomobilska tovarna, ki je bila pred leti tudi največji domači izvoznik. O tem priča tudi več kot tretjinski (33 odstotkov) in s tem večinski delež, ki ga v uvozno-izvozni primerjavi med državama zavzema avtomobilska industrija.

Uradni podatki kažejo, da je trgovinska bilanca na področju avtomobilske industrije (za dva odstotka oziroma 145 milijonov evrov) nagnjena v korist uvoza proizvodov francoske avtomobilske industrije. Ta je lani znašal skoraj 596 milijonov, medtem ko je Slovenija tja izvozila dobrih 451 milijonov evrov avtomobilov in avtomobilskih sestavnih delov.

In še, korelacija med poslovanjem Revoza in upadanjem izvoza v Francijo je nazorna. Ko sta proizvodnja in poslovanje novomeškega obrata po letu 2019 začela hirati, se je padajoči trend izrazil tudi pri blagovni menjavi oziroma domačem izvozu.

Revoz je popolni lasti francoskega koncerna Renault, ta pa v petnajstodstotni francoske vlade, s čimer je politika največji delničar v družbi. Preko te povezave so poslovne odločitve koncerna deloma odvisne od političnega dogajanja v državi, kjer negotovost tudi po predčasnih volitvah ne pojenja.

Predsednik Pete republike Emmanuel Macron je pred dnevi za France24 dejal, da bo novega mandatarja za sestavo vlade iz vrst leve Nove ljudske fronte imenoval šele po dogodku leta – olimpijskih igrah.

Pred politično krizo v državi se je namreč iz diplomatskih krogov neuradno napovedovalo, da bosta selitev proizvodnje twinga v Revoz v Sloveniji še pred evropskimi parlamentarnimi volitvami ovekovečila premier Robert Golob in predsednik republike Macron. Politična kriza je odnesla visoki obisk, toda posla, ki srednjeročno rešuje Revoz, pa ne.

Revoz pod Ampere

Ko smo na ministrstvi za gospodarstvo in zunanje ter evropske zadeve (MZEZ) naslovili vprašanje, katere francoske investicije so za Slovenijo strateškega pomena, so v odgovoru zapisali: "Izpostavljamo novomeški Revoz (Renault), kjer je v tem trenutku za Slovenijo pomembno, da Revoz postane del entitete Ampere za proizvodnjo električnih vozil."

Doslej je bil namreč obrat ob Krki razvrščen v del koncerna, ki naj bi razvijal in izdeloval modele z motorjem z notranjim zgorevanjem, imenovanim Horse. Oddelek Ampere, ki pa je zadolžen za razvoj e-vozil, je vodstvo koncerna še lani nameravalo oddvojiti in uvrstiti na borzo, a je odločitev kasneje preložilo za nedoločen čas.

Nuklearka in Luka Koper

Neposredne naložbe Francije v Sloveniji so lani znašale 106,8 milijona evrov, leto pred tem pa 131 milijonov, kažejo podatki Banke Slovenije. Pri nas je prisotnih preko 60 francoskih družb. O tem, ali se v kratkem pripravljajo kakšni večji prevzemi, na pristojnem ministrstvu ne razpolagajo z nikakršnimi informacijami.

Smo pa z MZEZ izvedeli, da francosko podjetje CMA CGM Marseille izkazuje velik interes za vlaganja v Luko Koper, ki je eden pomembnejših mednarodnih partnerjev. V začetku julija je direktor CMA CGM Adriatic Cluster Bine Štancar med obiskom luke preučili nadaljnje možnosti za krepitev sodelovanja, so zapisali pri Luki Koper.

Slovenija je dejavna tudi pri krepitvi povezav na energetskem področju, kjer je Francija vodilna zlasti pri jedrski tehnologiji. Tako po navedbah pristojnega ministrstva obstaja "veliko zanimanje" podjetja EDF (Electricite de France) za izgradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK). Devet odstotkov uvoza oziroma 117,5 milijona evrov iz Francije predstavljajo prav produkti jedrske tehnologije.

Pomembno področje za krepitev sodelovanja je tudi vesoljski sektor, navajajo, kjer izstopa junijski podpis sporazuma z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), ki je bil 18. junija 2024 podpisan v Parizu in je podlaga, da Slovenija z letom 2025 postane polnopravna članica agencije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar