ECB: "Vojna na Bližnjem vzhodu je obete bistveno poslabšala"

Evropska centralna banka (ECB) je danes obrestne mere ohranila nespremenjene. Kot druge centralne banke po svetu tudi ECB tehta, kako močan inflacijski šok bo povzročila vojna v Iranu, ki za zdaj še ne kaže znakov ohlajanja.

Banka s sedežm v Frankfurtu je sporočila, da je odločena zagotoviti, da se inflacija srednjeročno stabilizira na ciljni ravni dveh odstotkov. 

Depozitna obrestna mera tako ostaja pri dveh odstotkih – na ravni od lanskega junija. Medtem ko večina ekonomistov meni, da bodo stroški zadolževanja ostali na tej ravni do konca leta, trgi stavijo na vsaj eno zvišanje, poroča Bloomberg.

ECB meni, da je dobro pripravljena

"Vojna na Bližnjem vzhodu je obete bistveno poslabšala oziroma povečala negotovost, saj ustvarja tveganja navzgor za inflacijo in tveganja navzdol za gospodarsko rast. Kratkoročno bo imela pomemben vpliv na inflacijo prek višjih cen energije. Njene srednjeročne posledice bodo odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot tudi od tega, kako bodo cene energije vplivale na potrošniške cene in gospodarstvo," so po odločitvi sporočili iz ECB.

ECB sicer meni, da je dobro pripravljena na soočanje s to negotovostjo. "Inflacija se giblje okoli ciljne ravni 2 odstotkov, dolgoročna inflacijska pričakovanja so dobro zasidrana, gospodarstvo pa je v zadnjih četrtletjih pokazalo odpornost. Prihajajoči podatki bodo Svetu ECB pomagali oceniti, kako bo vojna vplivala na obete za inflacijo in s tem povezana tveganja. Svet ECB pozorno spremlja razmere, njegov pristop, ki temelji na podatkih, pa mu bo omogočil ustrezno prilagajanje denarne politike."

Predsednica ECB Christine Lagarde je v odgovorih na vprašanja medijev povedala, da je ECB dobro pripravljena in dobrem položaju, da odgovori na niz zaporednih šokov, ki smo jim priča sedaj.

V boljšem položaju kot ob napadu na Ukrajino

V Evropi se te dni obujajo spomini po letu 2022, ko je ruska invazija Ukrajine sprožila nov val inflacije in energetsko krizo. Kljub temu Bloomberg piše, da se je ECB znašla v boljšem položaju kot takrat.

Vojna na Bližnjem vzhodu je "inflacijske obete znatno povečala", kar "ustvarja tveganja za rast inflacije in tveganja za gospodarsko rast", je sporočila ECB. "Zaradi višjih cen energije bo imela pomemben vpliv na kratkoročno inflacijo. Njene srednjeročne posledice bodo odvisne tako od intenzivnosti in trajanja konflikta kot od tega, kako cene energije vplivajo na potrošniške cene in gospodarstvo."

Drugod so se ostali makroekonomski kazalniki pred začetkom vojne držali razmeroma dobro. Brezposelnost se je v evroobmočju januarja znižala na rekordno nizko raven 6,1 odstotka. Inflacija je v območju evra januarja znašala 1,7 odstotka, manj kot dva odstotka v decembru. Upočasnila pa se je gospodarska rast: v zadnjem četrtletju leta se je v primerjavi s prejšnjimi tremi meseci povečala za 0,2 odstotka, kar je slabše od predhodne ocene 0,3 odstotka.

Ostale odločitve centralnih bank

ECB je v odločitvi sledila drugim globalnim centralnim bankam, ki so v sredo in četrtek odločale o stroških zadolževanja. V sredo je prvi odločal Fed. Odbor za odprti trg (FOMC) je po pričakovanjih z 11 glasovi za in enem proti glasoval za ohranitev referenčne obrestne mere v razponu med 3,5 in 3,75 odstotka. "Trg dela očitno ni vir inflacijskih pritiskov," je na novinarski konferenci povedal predsednik Feda Jerome Powell.

Nato je v četrtek zjutraj svojo odločitev sporočila tudi Japonska centralna banka (BoJ). Ta je po zaključku dvodnevnega zasedanja svojo referenčno obrestno mero pustila nespremenjeno pri 0,75 odstotka in obljubila, da bo zvišala stroške zadolževanja, če se bo njena cenovna napoved uresničila.

Sledila je Švicarska nacionalna banka, ki je ponovno izrazila večjo pripravljenost za prodajo franka, pri čemer uradniki niso želeli znižati obresti v negativno območje. Oblikovalci politik so tako že tretjič zapored pustili referenčno obrestno mero pri nič.

Dobro uro pred odločitvijo ECB je svojo odločitev sprejela tudi Banka Anglije (BoE). Ta je prvič po štirih letih in pol soglasno sprejela odločitev, da ključno obrestno mero pusti pri 3,75 odstotka. Hkrati je sporočila, da je "pripravljena ukrepati", da bi zajezila morebiten porast inflacije, ki bi ga sprožila vojna na Bližnjem vzhodu.

Preglavice centralnih bank

Pred vojno v Iranu so evropske centralna banke bile v precej udobnem položaju. Vztrajale so pri ugodnejših inflacijskih napovedi, pri čemer se je pričakovalo, da bodo obresti na stari celini ostale stabilne ali pa bodo še naprej upadale.

Konflikt na Bližnjem vzhodu je porušil to ravnovesje in razgalil, kako ranljiva je Evropa na motnje v oskrbi z energijo. Brent je v četrtek presegel 118 dolarjev za sod (in se nato spustil pod 113 dolarjev). Obveznice po regiji so strmo upadle.

Denarni trgi sedaj pričakujejo več kot dve četrtinski točki dviga obrestne mere ECB v letu 2026 in skoraj 40 bazičnih točk dviga pri Banki Anglije, poroča Bloomberg.

Dopolnjeno z izjavo ECB in novimi napovedmi