Top 5 novic za začetek dneva: carinski dan D

Dobro jutro. Danes je prvi avgust oziroma dan, ki je v koledarju predsednika Donalda Trumpa obkrožen z rdečo barvo.

Ameriški predsednik je sinoči predstavil vrsto novih carin, ki so zvišale povprečno ameriško stopnjo za uvoz blago z vsega sveta. Osnovne stopnje za številne trgovinske partnerice ostajajo nespremenjene pri 10 odstotkih v primerjavi z dajatvami, ki jih je Trump uvedel aprila, kar je zmanjšalo najhujše strahove vlagateljev, poroča Bloomberg.

Kljub temu je predsednik ostro nastopil proti Kanadi, saj so se carine za nekatere kanadske izdelke zvišale na stopnjo 35 odstotkov. Povprečna carinska stopnja ZDA se bo po podatkih Bloomberg Economics zvišala na 15,2 odstotka, kar je precej več kot 2,3 odstotka leta 2024, ko je v Beli hiši živel predsednik Joe Biden.

Večina carin bo začela veljati po polnoči 7. avgusta, da bo imela ameriška carinska in mejna zaščita čas, da izvede potrebne spremembe za pobiranje dajatev, še navaja Bloomberg.

Trump ostreje proti Kanadi, Mehiki pogledal skozi prste

V najnovejšem krogu carin je Trump nadaljeval z ustaljenim obnašanjem svojega drugega mandata: dajanju prednosti Mehiki pred Kanado. Čeprav je predsednik napovedal obsežne carine za večino držav, je Mehiki ponudil 90-dnevni moratorij, v katerem bosta sosedi nadaljevali poganjanja.

Medtem je za Kanado, pred 20. januarjem letos najtesnejšo partnerico Washingtona, zvišal splošno carinsko stopnjo s 25 na 35 odstotkov. Hudič je v podrobnostih: carine za kanadsko blago so pričele veljati danes opolnoči, medtem ko za druge države pričnejo veljati čez teden dni.

Spomnimo, junija je kanadski premier Mark Carney med gostitvijo srečanja skupine G7 napovedal, da bo njegova država s Trumpovo administracijo trgovinski sporazum dosegla do 21. julija.

Predsednik je sicer oster pristop proti Kanadi napovedoval že včeraj, ko je Kanada napovedala, da bo najverjetneje priznala palestinsko državo v septembru. "Vau! Kanada je pravkar napovedala, da podpira palestinsko državnost. Zaradi tega bomo zelo težko sklenili trgovinski sporazum z njimi. Oh, Kanada!!!" je na družbenih omrežjih zapisal včeraj.

Zakaj čedalje več držav uradno priznava palestinsko državo in kaj to pomeni lahko preberete tukaj.

Depositphotos

 

Strukturne težave nemškega gospodarstva

Nemška vlada, ki se spopada s strukturnimi izzivi gospodarstva, je potrdila osnutek proračuna za leto 2026. V njem je predvidenih 126,7 milijard evrov za investicije in 174,3 milijarde evrov posojil. Investicije bodo po mnenju inštituta Ifo pozitivno vplivale na rast BDP v prihodnjih letih. Finančni minister Lars Klingbeil je sicer rekel, da bodo leta 2027 potrebni varčevalni ukrepi.

Nemško gospodarstvo je medtem v drugem četrtletju zabeležilo krčenje BDP za - 0,1 odstotka. To je skladno z dejstvom, da je v Nemčiji v prvih šestih mesecih leta 2025 rekordno število podjetij razglasilo stečaj. Med njimi so tako stoletna podjetja z dolgoletno tradicijo kot tudi startupi. Kljub očitnim negativnim trendom in številkam je po besedah predsednice nemško-slovenske gospodarske zbornice AHK sentiment v gospodarstvu bolj optimističen kot pred meseci.

"Samo aprila je 2000 podjetij moralo razglasiti insolventnost, ampak ne gre za nepričakovan in nenaden šok, ampak dolgo pričakovan postopek prilagajanja gospodarstva," je pojasnila predsednica AHK Dagmar von Bohnstein.

Ob tem je dodala, da se je postopek začel že s pandemijo, a so razne oblike pomoči podaljšale postopke ugašanja podjetij. Istočasno se Nemčija zdaj ukvarja s strukturnimi spremembami, kot sta digitalizacija in pomanjkanje delovne sile. Pri startupih so bile ključne težave visoke obrestne mere, zaradi česar je bilo zadolževanje oteženo. Po njenih besedah sicer ta del zdaj okreva. Dodala je še, da je pomembna "kakovost, ne kvantiteta podjetij."

 

Druga obletnica poplav: kakšno je trenutno stanje?

Minevata dve leti od največjih poplav v zgodovini Slovenije, ki so povzročile za tri milijarde evrov škode. Doslej je Slovenija za obnovo namenila 1,1 milijarde evrov, prihodnje leto bo še 2,5 milijarde. V ospredje prihajajo težji projekti. "Govorimo o mostovih, ki so bili porušeni, velike rekonstrukcije, nekatere ceste in zahtevnejši odseki, plazovi, na katere pogosto pozabljamo," je povedal državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, zadolžen za obnovo po poplavah leta 2023 Boštjan Šefic.

Eden glavnih izzivov v tem trenutku je pomanjkanje kadrov. Število usposobljenih projektantov je po besedah Šefica omejeno. Istočasno posebno pozornost namenjajo kakovosti, saj je cilj obnove vzpostaviti dolgoročno vzdržne objekte in sanacije, ki bodo odpornejši na morebitne nesreče v prihodnosti. Istočasno vlada oblikuje spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

"Ideja je, da se pripravi nov zakon, v katerega bi prenesli vse pozitivne izkušnje te sanacije in tudi našla rešitev za financiranje teh naravnih nesreč," je pojasnil Šefic. Potrebno bo najti optimalno vzdržno strukturo, ob čemer bo treba ozavestiti tudi državljane, da so soodgovorni za svojo lastnino. Mednarodne institucije že dalj časa opozarjajo na dejstvo, da ljudje na globalni ravni premalo zavarujmo svoje premoženje za primere naravnih nesreč, ki pa postajaj o vse pogostejše. Slovenska vlada pri pripravi zakona sodeluje tudi z zavarovalnicami.

 

Najbolj brani članki

Bodo morale slovenske banke posojilojemalcem vrniti na desetine milijonov evrov?

Bojan Ivanc, GZS: Tako zelo nizka vrednost slovenskega PMI je rahlo presenečenje

Veterina v razcvetu: 15 največjih klinik po prihodkih in po dobičku

Drastične posledice Trumpovega bakrenega šoka

Slovenija zaostaja, regija pa gradi: nepremičninski trendi 2025

Kaj spremljamo danes?

Trumpov carinski rok. Na Japonskem bodo objavili podatke o brezposelnosti. Eurostat bo objavil podatke o inflaciji. V ZDA bodo objavili podatke o brezposelnosti. O poslovanju bo poročal Exxon Mobil.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar