Top 5 novic za začetek dneva: ECB ve, kako Trump slabi Ameriko

Dobro jutro, z vami Aleš Kovačič, novinar. Evropska centralna banka je v včeraj objavljenem poročilu opozorila, da agresivna trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa destabilizira mednarodno finančno stabilnost, pri tem pa izpostavilo evrsko območje. Omejevanje mednarodne trgovine in višje carine bodo po oceni ECB najbolj negativno vplivali zlasti na poslovanje izvozno naravnanih evropskih podjetij.

Poleg tega naj bi imela Trumpova politika tudi kvarne učinke na dominantno vlogo ZDA na obvezniških trgih in vodilno vlogo dolarja v mednarodni trgovini. Evropski bankirji menijo, da bi se lahko na finančnih trgih zgodila "temeljita sprememba režima", saj vlagatelji zaradi trgovinskih navzkrižij ameriški dolg povezujejo z vse večjimi tveganji.

Spremembe bi utegnile imeti daljnosežne posledice za globalni finančni sistem s spremenjenimi kapitalskimi tokovi iz ZDA v druge dele sveta, kar bo najbolj prizadelo prav borze, vsebino poročila povzema CNBC. Če v obzir vzamemo včerajšnjo razprodajo na Wall Streetu, ki je bila posledica zgodovinsko naraščajočih pričakovanih donosov na ameriški dolg, se je scenarij usihanja finančne dominance ZDA že začel uresničevati.

Bruselj ima predlog za Trumpa

EU naj bi ZDA predstavila spremenjen trgovinski predlog, s katerim želi spodbuditi trgovinske pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, navaja Bloomberg. Nov osnutek vsebuje predloge, ki upoštevajo interese ZDA, vključno z mednarodnimi delavskimi pravicami, okoljskimi standardi, gospodarsko varnostjo in postopnim ter vzajemnim znižanjem carin na ničelno stopnjo za neobčutljive kmetijske proizvode ter industrijsko blago.

V dokumentu, ki je bil v začetku tega tedna poslan v Washington, so opisane tudi vzajemne naložbe in strateška naročila na področju energije, umetne inteligence in digitalnih tehnologij, kažejo neuradne navedbe.

Slovenski vstop v Cern priložnost za podjetja

Slovenija je postala polnopravna članica Evropske organizacije za jedrske raziskave Cern. S tem znanstveniki pridobivajo več možnosti za sodelovanje pri projektih, gospodarstvo pa priložnosti za dobavo in razvoj največjemu centru za fiziko na svetu. Cern ima v svoji bazi več kot 65 tisoč podjetij, med njimi tudi 70 slovenskih.

Nekatera - kot je podjetje ŽustAl iz Žirov -, so se s pomočjo referenc Cerna razvila v nišna podjetja, ki zdaj sodelujejo večinoma z znanstvenimi ustanovami po vsem svetu. ŽustAl s Cernom sodeluje pest let in šestino posla opravijo z njimi, a kot pravi direktor ŽustAla Gregor Žust je "Cern pomemben partner predvsem, zato ker nas zdaj poznajo že po vseh večjih znanstvenih inštitutih po svetu." V pogovorih so tudi že za sodelovanje pri gradnji novega trkalnika (do leta 2028 bo odločitev sprejeta), je povedal v oddaji Zoom na Bloomberg Adria TV.  "Mislim, da bomo imeli veliko dela pri tem projektu," je pojasnil in dodal, da bi to lahko pripeljalo do širitve podjetja. 

Bitcoin spet pri rekordu

Medtem ko so borzni vlagatelji zaskrbljeni zaradi naraščajočega ameriškega dolga, se največja kriptovaluta draži. Bitcoin je prvič presegel vrednost 111 tisoč in dosegel rekordno vrednost, saj vlagatelji iščejo zaklon pred negotovostmi na obvezniških in borznih trgih v ZDA. Po podatkih Bloomberga, se je bitcoin na začetku današnjega azijskega trgovanja povzpel za kar 3,1 odstotka in dosegel rekordno vrednost več kot 111.650 dolarjev.

Izrael pripravljen na pogajanja

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj napovedal, da je njegova država pripravljena na sklenitev dogovora o začasni prekinitvi ognja v Gazi, pod pogojem izpustitve zajetih talcev v rokah teroristov Hamasa. Netanjahu je pripravljen končati vojno v Gazi "pod jasnimi pogoji, ki zagotavljajo varnost Izraela". To po njegovih besedah vključuje izpustitev vseh izraelskih talcev, razorožitev Hamasa, izgon njegovega vodstva iz enklave in popolno razorožitev Gaze.

Izraelska vojska je konec tedna po izteku ultimata razširila in okrepila ofenzivo na celotno območje Gaze, kjer zadnjih nekaj dni izvaja obsežne zračne in kopenske napade. Države EU medtem razmišljajo o gospodarskih ukrepih proti Izraelu, med drugim tudi prekinitvi trgovine z orožjem. Včeraj ponoči je v Washingtonu prišlo do napada in umora dveh uslužbencev izraelske ambasade. Bloomberg poroča, da je osumljenec po aretaciji skandiral "osvobodite Palestino."

Včeraj je sicer ameriška televizijska mreža CNN poročala, da Jeruzalem pripravlja zračne napade na iranske jedrske instalacije. Negotovosti na venomer nemirnem Bližnjem vzhodu so tako znova podžgale rast cen nafte, ki so se včeraj povzpele na 66,6 dolarja za sod nafte brent, kasneje pa se je ta spustila pod 65 dolarjev. To je še vedno nad vrednostjo, ki si jo za ublažitev negativnih posledic carinske vojne na ameriškega potrošnika, prizadeva Trump.  

Jensen Huang: Omejitve na čipe so neučinkovite

Prvi mož Nvidie Jensen Huang je dejal, da so ameriške omejitve pri izvozu čipov, s katerimi ta poskuša otežiti tehnološki vzpon kitajski tekmici, neuspešne. Opozoril je, da omejitve bolj škodijo ameriškim podjetjem kot Kitajski, pri tem pa izpostavil prav Nvidio.

Huang je na novinarski konferenci na sejmu umetne inteligence Computex na Tajvanu dejal, da je omejevalna politika zmanjšala tržni delež vodilnega proizvajalca čipov za umetno inteligenco na kitajskem trgu s 95 na 50 odstotkov. Poleg tega omejitve nimajo želenega učinka, meni prvi mož, saj je Ljudsko republiko in njene tehnološke velikane, kakršen je Huawei, spodbudila k samozadostnosti, krepitvi lastne dobavne verige in hitrejši izdelavi lastnih čipov.

Huang je Belo hišo pozval, da bi sprostitev omejitev pozitivno vplivala na razvoj ameriške tehnologije AI, s čimer bi ZDA okrepile svojo globalno dominantno vlogo na tem kritičnem strateškem geoekonomskem področju, navaja South China Morning Post.

Cinkarna Celje: 1,80 evra dividende na delnico  

Potem ko je Cinkarna Celje včeraj poročala o 58 milijonih evrov prihodkov v prvem kvartalu, kar je 22 odstotkov več v primerjavi z lani, je družba sporočila višino letošnje dividende.

Ta bo po odločitvi skupščine delničarjev 1,80 evra bruto na delnico, kar je bil sicer predlog uprave in znesek pa je še enkrat višji od lanskega, je družba objavila na borzni spletni strani Seonet. Skupščina je potrdila predlog, da se od nekaj manj kot 23,1 milijona evrov bilančnega dobička ob koncu 2024 za izplačilo dividend letos nameni 14 milijonov evrov, preostalih 9,1 milijona evrov pa se pusti kot zadržani dobiček poslovnega leta. Dividende bodo delničarjem izplačane 27. junija.

Najbolj brano

Skok števila slovenskih uporabnikov Revoluta. Kaj je razlog?

Bitcoin: Trgovci z opcijami pogledujejo k ceni 300 tisoč dolarjev

Kitajci z e-vozili v Sloveniji ambiciozno, pri tem jim pomaga Xi

S&P 500 padel po večdnevni rasti, obveznice ZDA proti petim odstotkom

Uber v Sloveniji: direktorica Morena Šimatić o zaslužkih voznikov, cenah in konkurenci

Danes spremljamo

V evroobmočju, Franciji, Nemčiji in ZDA bodo objavili proizvodni in storitveni indeks PMI. V Nemčiji bo inštitut Ifo objavil gospodarski indeks. Surs bo objavil mnenje potrošnikov.