Top 5 novic za začetek dneva: Trump 1, demokrati 0

Dobro jutro. V novi delovni teden z vami vstopam Aleš Kovačič, novinar. Demokrati so v zaprtje ameriške vlade vstopili z namenom obnoviti davčne olajšave za manj premožne, da bi preprečili dvig cen zavarovalnih premij in volivcem pokazali, da imajo živce za trda pogajanja z Donaldom Trumpom.

Medtem ko se rekordno dolgo zaprtje vlade več kot mesec dni pozneje očitno bliža koncu, jim ni uspelo uresničiti nobenega cilja. Skupina osmih demokratov se je v nedeljo oddaljila od preostalega dela stranke, ki vključuje tudi vodjo manjšine v senatu Chucka Schumerja, in glasovala skupaj z republikanci za sprejetje zakona o ponovnem odprtju vlade 40. dan po začetku zastoja.

Demokratom ni uspelo zagotoviti podaljšanje pravic zdravstvenega zavarovanja za najranljivejše, kar je pomemben del njihove agende in odraz njihove nemoči na zvezni ravni. Dogovor bo najbrž povzročil razdor v stranki, ki je še pred nekaj dnevi slavila zmage na županskih in guvernerskih volitvah, zaradi česar bo poraz kvečjemu bolj boleč in s hujšimi posledicami.

"Mislim, da je to grozna napaka," je dejala senatorka Elizabeth Warren, vplivna demokratka iz Massachusettsa.

Zaprtje vlade krepi 'statistično meglo'

Zaprtje ameriške zvezne vlade je povzročilo tudi pomanjkanje statističnih podatkov o vitalnih znakih ameriške ekonomije. To predstavlja velik izziv za monetarne odločevalce v ameriški centralni banki Fed, saj je ta ostal že brez dveh mesečnih poročili o zaposlovanju. Kljub znakom o sprostitvi zaprtja vlade, je pod vprašajem tudi ključni posnetek inflacije, ki bo objavljen ta teden.

Urad za statistiko dela bi moral v četrtek objaviti oktobrski indeks cen življenjskih potrebščin, vendar zaprtje vlade ni le odložilo njegove objave, temveč je tudi ustavilo zbiranje podatkov. Vse bolj verjetno je, da se bo urad odpovedal izdajo oktobrskega poročila o CPI.

Odsotnost uradnih poročil, ki bi oblikovalce politik obveščala o gibanju inflacije in trgu dela, je del negativnih vplivov na ameriško borzo. Ta minuli teden pokazala razpoke, saj so napihnjena vrednotenja in novi dvomi o realnem donosnem potencialu umetne inteligence (AI) potisnili ameriške tehnološke delnice v najslabši teden po aprilu.

Umikanje kitajske deflacijske plime?

Deflacijski pritiski na Kitajskem so se oktobra zmanjšali, saj so se cene življenjskih potrebščin končno vrnile v območje rasti, kar je bilo posledica povpraševanja v prazničnem času, umirili pa so se tudi padci veleprodajnih cen.

Podatki kitajskega nacionalnega statističnega urada, objavljeni včeraj, so pokazali, da je indeks CPI za oktober znašal 0,2 odstotka, kar je bolje od pričakovanj, ki so napovedovala nadaljnjo stagnacijo. Oktobrska vrednost je bila najvišja od januarja letos in pomeni prvo rast inflacije od junija.

Na mesečni ravni se je indeks cen življenjskih potrebščin prav tako zvišal za 0,2 odstotka, v primerjavi z ničelno rastjo, ki so jo pričakovali analitiki, ki jih je anketiral Reuters. Danes je sicer uradno začelo veljati premirje v ameriško-kitajski trgovinski vojni, ki sta ga voditelja držav dosegla na nedavnem vrhu v Južni Koreji.

 

Kitajska vlada rešila usodo evropske avtoindustrije

Kitajska vlada je včeraj umaknila omejitve izvoza čipov podjetja Nexperia za civilno uporabo, je sporočilo ministrstvo za trgovino, kar bo pripomoglo k zmanjšanju pomanjkanja dobave za proizvajalce avtomobilov in dobavitelje avtomobilske opreme.

Objava je doslej najmočnejši signal Pekinga, da bo zmanjšal pritisk na svetovno avtomobilsko industrijo, ki ga povzročajo izvozne omejitve, uvedene po tem, ko je nizozemska vlada prevzela nadzor nad Nexperio, proizvajalcem manj zmogljivih čipov, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji po celem svetu.

Vseeno dvostranski odnosi med Kitajsko in Nizozemsko ter posledično EU ostajajo napeti, dokler se spor glede lastništva in delovanja Nexperie ne razreši, navaja Reuters.

O Mazdinem vstopu v električno dirko pišemo v današnji domači predstavitvi modela mazda6. Po treh generacijah so jo zaradi norije po športnih terencih ukinili, za prvi korak v elektromobilnost pa so jo znova oživili. Tokrat gre zares, pravijo v Mazdi.

Obveznice, donosne kot delnice?

Slovenija je konec minulega tedna uspela z drugo prodajo samurajskih obveznic, denominiranih v jenih. Kako zanimiv pa je državni dolg drugih držav, na katere običajno sprva ne pomislimo, ko tuhtamo, kako bi oplemenitili in zaščitili naš denar?

Pozornost vlagateljev morda pritegnejo nekatere države z nižjimi bonitetnimi ocenami, ki lahko pri donosih kot kompenzacijo za večje kreditno tveganje ponujajo večje donose, primerljive celo z delniškimi.

Donosi, ki so več kot 11-odstotni, so pri Kongu, Laosu in Angoli in kažejo nezaupanje trga do držav z nizko bonitetno oceno. To pomeni, da vlagatelji zahtevajo visoko obrestno mero za prevzem tveganja, da država morda ne bo sposobna odplačati svojih obveznosti, pišemo danes.

Najbolj brano

1900-odstotni dobiček in grožnje: dobrodošli v svet kvantnega investiranja

Kako sirski priseljenci spodbujajo nemško gospodarstvo

Od skorajšnjega bankrota do lova za Nvidio: zgodba velikega preobrata AMD

EU kot geoekonomska boksarska vreča - grozi Evropi nova plinska kriza?

Kako Slovenija krepi premium turistični segment z Michelin Key hoteli

Danes spremljamo

Surs bo objavil indekse industrijske proizvodnje. O poslovanju bo poročal Sony. V Braziliji se bo pričela klimatska konferenca COP30.