E-pismo: Med Scilo in Karibdo

Dobro jutro. Z vami bom v južnoazijski sod smodnika danes odpotoval Mihael Šmirmaul, novinar digitalnega uredništva Bloomberg Adria. "Geografija je kulisa človeške zgodovine in oder, na katerem se odvijajo vsi dogodki," je o temeljni vlogi geografije pri oblikovanju zgodovinskih in političnih procesov v svoji literarni uspešnici Ujetniki geografije zapisal britanski novinar in publicist Tim Marshall.

Marshallov epigraf ne bi mogel najti bolj primerne manifestacije, kakor na indijskem podkontinentu, kjer so v zadnjih dneh napetosti privite na deseto potenco. 22. aprila je namreč pet oboroženih pripadnikov islamistične organizacije Odporniška fronta (TRF) ubilo 26 in ranilo več kot 20 ljudi na ozemlju pod indijsko upravo v himalajski regiji Kašmir, eni najbolj razgretih območij na planetu.

New Delhi ni odlašal z obsodbo svoje zahodne sosede Pakistana, s katerim ima vse od osamosvojitve in britanske delitve podkontinenta precej sovražne odnose. Indijske obtožbe svoje sosede niso popolnoma neupravičene. Islamabad je namreč v preteklosti preko svojega zloglasnega obveščevalnega aparata ISI terorističnim organizacijam dajal materialno in finančno podporo, med drugim tudi organizaciji Lashkar-e-Taiba, ki je leta 2008 v Mumbaju pobila 166 ljudi.

Toda kaj ima geografija z nedavnimi trenji na podkontinentu? Geografija je najbolj naseljeno državo na svetu, odvisno koga vprašate, bodisi blagoslovila, bodisi preklela. Indija ima največ obdelovalnih površin na svetu, njeno severno mejo ščiti najvišje gorovje na svetu, v največjih populacijskih središčih pa ne prihaja do pogostih naravnih nesreč.

Po drugi strani pa se Indija nahaja v izjemno nevarni soseski, ujeta med številne sovražne države, s katerimi je od osamosvojitve leta 1947 nemalokrat bila vojno. Čez zasnežene Himalaje se nahaja regionalna tekmica Kitajska, s katero se je v zadnjih letih Indija zavlekla v omejene mejne spopade, na vzhodu meji na Burmo, kjer od leta 2021 poteka brutalna državljanska vojna, 106 kilometrov proti zahodu pa je večen sod smodnika - Afganistan. A danes bi rad izpostavil predvsem dve neposredni sosedi: Pakistan in Bangladeš, nekoč z Indijo del britanskega Radža, danes pa čedalje bolj bojeviti in odkrito sovražni državi – nekakšni Scila in Karibda indijskemu Odiseju.

Bloomberg

 

Ni bilo vedno tako. Ko je leta 2014 oblast v New Delhiju prevzel aktualni predsednik vlade Narendra Modi, je Pakistanu ponudil oljčno vejico, ki je kaj kmalu ovenela. Leta 2016 je Indija izvedla tako imenovane kirurške napade v Kašmirju pod pakistansko upravo kot odgovor na napad na objekt indijske vojske v indijski vasici Uri, leta 2019 pa je po terorističnem napadu v Pulwami izvedla zračne napade na pakistansko ozemlje.

Odločitev Modijeve vlade, da avgusta 2019 ukine posebni avtonomni status sporne regije Kašmir pod indijsko upravo, je še dodatno zaostrila odnose med New Delhijem in Islamabadom, ki oba trdita, da je regija njuna last.

Razmere so se z začetkom pandemije in hudo notranjo političnoekonomsko krizo Pakistana nekoliko umirile, saj se je Islamabad ukvarjal z napetostmi na mejah z Afganistanom in Iranom, prostim padom gospodarstva in izjemno uničujočimi poplavami, ki so pred tremi leti potonile tretjino države.

New Delhi se je medtem na drugi strani osredotočal bolj na svojo globalno vlogo, tlakoval trgovske poti s svetom in se ukvarjal s Pekingom. Prav tekmovanje s slednjim je v Indijo pripeljalo veliko zanimanje tujih, pretežno zahodnih, uradnikov in poslovnežev, ki najštevilčnejšo državo na svetu vidijo kot alternativno kitajskem proizvodnem stroju.

Ob čedalje večji globalni teži je Indija ohranjala svojo tradicionalno zunanjepolitično nevtralnost, ki sega v čas hladne vojne. O tej je v knjigi Indijski način nekdanji indijski zunanji minister S. Jaishankar zapisal naslednje: "Zdaj je čas za sodelovanje z Ameriko, upravljanje s Kitajsko, kultiviranje Evrope, pomiritev Rusije, vključitev Japonske, pritegnitev in razširitev soseščine ter širitev tradicionalnih podpornih skupin."

Načrte preobrazbe iz regionalne v globalno silo je lani skazila mini revolucija v sosednjem Bangladešu, ko so protestniki s študenti na čelu, nezadovoljni z nenavadnim načinom zaposlovanja v državnih službah, odnesli dolgoletno premierko Šejk Hasino. Hasina, hčerka bangladeškega očeta naroda, ki je 171-milijonski državi vladala 15 let, je prebegnila v Indijo, kjer je bila v izgnanstvu že v drugi polovici 70. in na začetku 80. let prejšnjega stoletja in s katero je ohranjala precej dobre odnose.

Bloomberg Mercury

 

S padcem njene vlade je bangladeškim ulicam zavladal kaos, ki ga je med drugim zaznamovalo tudi nasilje nad hindujskimi manjšinami – nekdaj, kar je razburilo hindujsko-nacionalistično vlado premierja Modija. Sedaj se regionalna pozornost New Delhija seli na zahod, kjer je na meji s Pakistanom že prišlo do izmenjave ognja med indijskimi in pakistanskimi vojaki.

Vojna med sosedama ni novost. Nazadnje sta se državi neposredno spopadli leta 1999, ko so pakistanski vojaki, preoblečeni v kašmirske borce, vdrli na strateške položaje na indijski strani tako imenovane nadzorne črte, de facto meje med državama na spornem območju Kašmirja. Vojna je trajala slabe tri mesece in se končala z indijsko zmago.

Zakaj bi nas pregrevanje napetosti na indijskem podkontinentu moralo skrbeti? Prvič, leta 2023 je od dobrih osem milijard svetovnega prebivalstva v Indiji, Pakistanu in Bangladešu živelo kar 1,9 milijarde ljudi. Vsakršen večji regionalni konflikt bi vključeval približno 20 odstotkov Zemljanov. Regija se prav tako nahaja na strateški točki med dinamično Vzhodno Azijo, Bližnjim vzhodom in Evropo.

Drugič, številna zahodna podjetja v zadnjih letih čedalje bolj stavijo na Indijo kot na protiutež Kitajski, predvsem zaradi ugodnega poslovnega okolja ter največje in cenovno ugodne delovne sile na planetu. V Indiji ima med drugim svoje naložbe razpršene tudi novomeški farmacevt Krka.

In tretjič, kakršen koli spopad med dvema jedrskima silama bi lahko prerasel v najbolj uničujočo vojno po drugi svetovni vojni, katere 80. obletnico beležimo v prihodnjih dneh. Sama velikost vojnih beguncev, ki bi regijo ob izbruhu konflikta zapustila, pa bi destabilizirala celotno Evrazijo in preoblikovala notranjepolitično dinamiko mnogih držav.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar