Obsedeni z Grenlandijo? Morda imate tudi vi napačen zemljevid

V določenem trenutku svojega življenja je Donald Trump pogledal na zemljevid sveta in zagledal nekaj, kar ga je zamikalo – nekaj, za kar kot predsednik ZDA zdaj trdi, da si bo prisvojil "tako ali drugače". Šlo je za Grenlandijo, avtonomno ozemlje Danske, ki je ena najtesnejših zaveznic Amerike. "Obožujem zemljevide," je nekoč pojasnil Trump. "In že od nekdaj pravim, da poglejte, kako veliko je tole. Ogromno je. To bi moralo biti del Združenih držav."

In tako se je rodila obsedenost, ki se zdaj spreminja v nekaj med politično farso in geopolitično krizo, med katero je nenavadna – in nepovabljena – ameriška delegacija obiskala Grenlandijo in si jo po besedah podpredsednika JD Vanca (ki je bil tudi eden od obiskovalcev) "malo ogledala". 

Po prvotnem načrtu naj bi njegova žena Usha enega od svojih sinov peljala na znamenito dirko s pasjimi vpregami, medtem ko bi visoki uradniki obiskovali druge destinacije. To je povzročilo ogorčenje tako na Danskem kot tudi na Grenlandiji, kjer so bile pravkar volitve in so zaposleni z oblikovanjem nove vlade. Danska premierka se pritožuje nad "nesprejemljivim pritiskom", grenlandski voditelj v odhajanju je obisk označil za "zelo agresivnega" in "namenjenega izkazovanju moči," medtem ko se njegov najverjetnejši naslednik strinja, da ZDA z obiskom "ponovno izraža pomanjkanje spoštovanja."

Potovanje so zato skrajšali in spremenili program. Namesto da bi si ogledovali znamenitosti, se je Vanceovo spremstvo zgolj oglasilo v izolirani ameriški vesoljski bazi, ki preži na morebitne prihajajoče balistične rakete. Kljub temu pa je bila škoda storjena in se še povečuje, saj je Trump dal jasno vedeti, da močno hrepeni po tej veliki kopenski masi, približno tako, kot si Rusija že dolgo lasti Ukrajino ali kot se Kitajska ozira proti Tajvanu. 

Kakršnokoli vlogo v tej zgodbi že igra Trumpova ljubezen do zemljevidov, vsekakor ni prvič, da zagate s kartografijo vplivajo na svetovne nazore voditeljev in s tem na potek zgodovine. Geograf Mark Monmonier je nekoč dejal, da "kartografskemu paradoksu ni mogoče ubežati: če želite predstaviti uporabno in resnično sliko, mora biti zemljevid nekoliko netočen". Te "laži" pa določajo, kaj štejemo za osrednje ali obrobno, blizu ali oddaljeno, zgoraj ali spodaj, veliko ali majhno. 

Bloomberg

 

Paradoks izhaja iz težave prikazovanja tridimenzionalnega globusa na dvodimenzionalnem zemljevidu. Ta izziv kartografe že od antike sili k različnim kompromisom, Trump pa je verjetno odraščal ob načinu prikaza, ki je bil in je še vedno priljubljen zlasti v učilnicah: ob Mercatorjevi projekciji. 

Poimenovana je po Gerardusu Mercatorju, flamskem geografu, ki je ta zemljevid oblikoval v 16. stoletju, poldnevnike pa prikazuje kot vzporedne črte, zaradi česar je slika enostavna za uporabo na stenah in prikladna za mornarje, ki načrtujejo svoje poti.

Njena pomanjkljivost pa je, da izkrivlja relativne velikosti kopenskih mas, stopnja tega izkrivljanja pa narašča z oddaljenostjo od ekvatorja. Evropa, na primer, je videti večja, kot je v resnici, Afrika pa manjša, kar je privedlo do kritike, da je Mercatorjev pogled na svet vplival na razmišljanja evropskih imperialistov v 19. stoletju.

Velikost Grenlandije je na Mercatorjevem zemljevidu še zlasti pretirana, in tako se zdi, da je večja od celotne Afrike, v resnici pa je manjša od Alžirije. Nick Danforth, avtor prihajajoče knjige o zemljevidih in politiki, meni, da je Trumpovo domišljijo razplamtela prav ta pretirana velikost.

Da bi se temu popačenju izognili, so drugi izdelovalci zemljevidov sklepali druge kompromise. Na projekciji, poimenovani po geografu Arthurju Robinsonu, so zemljepisne dolžine ukrivljene, zemljepisne širine pa so še vedno ravne in vzporedne; na polarnih regijah še vedno prihaja do popačenj, ki pa so nekoliko blažja.

Bloomberg

 

Druga vrsta, imenovana Goodeova homolosinusna projekcija, se pri prikazovanju razmerij bolje odreže, vendar je videti kot likovni izdelek iz pomarančne lupine. Tretja imenovana Gall-Peters, ohranja razmerja, vendar pri tem izkrivlja obliko. Svojih pet minut slave je projekcija doživela v epizodi nanizanke Zahodno krilo, v katerem strokovnjaki za zemljevide prikazujejo družbeno-politične posledice kartografije natanko tako, kot vam jih v tem članku mi, tiskovna sekretarka CJ Cregg pa jih pri tem prosi za milost, ker jo "to plaši".

Še ena vrsta projekcije je polarna ali azimutna (imenovana po matematičnem izrazu, in ne po osebi). Izkrivljanja je le malo in projekcija je najbližje temu, kako je Zemlja videti iz vesolja, kar je eden od razlogov, zakaj so Združeni narodi prav to projekcijo izbrali za svoj logotip. Vendar pa si morate pri ogledu izbrati središče ali fokusno točko, in če niste ravno Božiček, je malo verjetno, da si boste izbrali severni tečaj.

To pa se spreminja, saj se led topi in večji del Arktike postaja ploven med vse daljšimi obdobji v letu, kar je ZDA, Rusijo, Kitajsko in druge države spodbudilo k prerivanju za strateški primat v ledenih vodah. Po Danforthevem mnenju takšni azimutni zemljevidi, ki Grenlandije ne prikazujejo posebno velike, ampak kot strateško osrednjo točko, najbolje prikazujejo njen pomen. 

Celo trend premikanja središčne točke v kartografiji, zgodovinsko gledano, ne bi bil nič novega. Če je po vašem mnenju nekaj pomembno, boste to postavili na sredino. Zato so srednjeveški izdelovalci zemljevidov v središče postavili Jeruzalem, Kitajci svojo državo imenujejo "srednje kraljestvo", Grki pa so za popek sveta določili Delfe. 

Ta vzorec egocentrizma služi tudi kot poziv k previdnosti, ko geopolitične ali celo vojaške odločitve utemeljujete na tistem zemljevidu, ki ravno slučajno visi v situacijski sobi. V trenutnem kontekstu se Trumpovo zanimanje za Grenlandijo niti ne zdi tako zelo noro – v nasprotju z načinom, kako se je stvari lotil. 

Grenlandci nočejo postati Američani (in le zakaj bi to hoteli?). In Danska je zaveznica Združenih držav že iz zveze Nato, saj je naklonjeno gostila ameriške čete in bi jih na svojih tleh z veseljem pozdravila še več, vse z namenom sodelovanja pri varovanju Arktike pred skupnimi nasprotniki, kot sta Rusija in Kitajska. Nobene potrebe torej ni po priključitvi, ustrahovanju ali postavanju na dirkah s pasjimi vpreganji. 

Na mnogo načinov nam lahko ta čudna in nepotrebna kriza med Ameriko in Grenlandijo služi kot opomnik, da smo nekako vsi sužnji svojih mentalnih zemljevidov, pa naj bodo ti fizični ali metaforični. Svet lahko razumemo le tako, da v njem nekaj izkrivljamo ali pa prezremo, da bi si tako pojasnili ali poudarili nekaj drugega, in včasih nas ti kompromisi vodijo do slabih odločitev. 

To velja tako za vas kot zame in tudi za Trumpa. Razlika je v tem, da ima slednji veliko več moči, da povzroči trajno škodo. Med grenlandske neprostovoljne gostitelje ameriške delegacije je situacija povsem razumljivo vnesla nemalo zmede, in to povsem dobesedno: zdi se namreč, kot bi nekdo vzel Orient, ki je bil nekoč na vrhu zemljevidov, in ga prestavil nekam drugam – in zdaj je nenadoma vse obrnjeno na glavo.