Top 5 novic za začetek dneva: Furs v poostren nadzor. Kdo bo končal pod drobnogledom?

Dobro jutro, v sredo se z vami prebujam Aleksandar Lukić, novinar Bloomberg Adria.

Danes odločitev o obrestnih merah sprejema ameriška centralna banka Fed. Po besedah ​​ekonomistov, ki so sodelovali v Bloombergovi marčevski anketi, se pričakuje, da bo v prvi polovici leta ohranjala obrestne mere na zdajšnji ravni, nato pa sledita dve nižanji, prvo septembra. K takšni odločitvi naj bi prispevale tudi negotovosti glede trgovine.

Ob vsem dogajanju okoli carin in učinkih, ki jih bodo imele, je Japonska centralna banka (BOJ) danes sporočila, da v obrestne mere ne bo posegala. Evropska centralna banka (ECB) bo odločitev sprejela na aprilskem srečanju. 

Medtem spremljamo napovedi o odpuščanjih, ki v zadnjih dneh prihajajo z različnih koncev sveta. Avtomobilist Audi je napovedal zmanjšanje števila zaposlenih v Nemčiji za 7.500 do leta 2029, Siemens bo število zaposlenih po svetu oklestil za 5.600 in sicer v segmentu digitalne industrije. Odpuščanja je napovedal tudi velikan z Wall Streeta Morgan Stanley. Do konca tega meseca naj bi bilo pod njihovo streho dva tisoč manj zaposlenih, je poročal Bloomberg.

Ko smo že čez lužo: ameriški predsednik Donald Trump je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom opravil dolg telefonski pogovor glede vojne v Ukrajini. Putin je pripravljen omejiti napade na energetske cilje, a zavrača 30-dnevno premirje. Kremelj vztraja, da mora Ukrajina prenehati prejemati vojaško pomoč in podatke iz tujine, pogovore pa bodo nadaljevali. Več o tem na povezavi.

Posledice za banke v Sloveniji

Z nižanjem ključnih obrestnih mer v okviru Evropske centralne banke (ECB) se pričakovano znižujejo obrestni prihodki in dobičkonosnost bank, so sporočili iz Banke Slovenije. Obrestni prihodki so januarja letos znašali 164,5 milijona evrov ali 11 odstotkov manj kot januarja lani. Na drugi strani so se neobrestni prihodki bank povečali za šest odstotkov na 43,8 milijona evrov (od tega na neto opravnine odpade 37,2 milijona evrov, medletno to predstavlja devetodstotno zvišanje).

Dobiček pred davki je bil januarja skoraj za tretjino nižji kot leto prej in je znašal 45 milijonov evrov. "Ostaja razmeroma visok," so komentirali na Banki Slovenije.

 

 

Furs v poostren nadzor 

Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) bo v letu 2025 natančneje spremljala uveljavljanje stroškov za nakupe blaga in storitev, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti, so sporočili s Fursa. To pomeni, da stroški, ki niso potrebni za poslovanje, imajo značaj privatnosti ali odstopajo od običajne poslovne prakse, ne sodijo v obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) ali obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DDD).

"Poskrbite, da bodo vsi nakupi in s tem povezani stroški v podjetju resnično le poslovne narave," opozarjajo. Če dohodki niso v skladu z zakonom, to lahko pomeni neupravičeno znižanje davčne osnove, prikrita izplačila dobička lastnikom in povezanim osebam, nepravilno obračunane bonitete zaposlenim ali nepravilno odbit vstopni DDV.

Po devetih mesecih ponovno na Zemlji

Na prelepo torkovo popoldne je v morju v Ameriškem zalivu pristala kapsula z astronavti z mednarodne vesoljske postaje (ISS). Za astronavta Sunito Williams, ki je v Sloveniji dobro znana zaradi tudi slovenskih korenin, in Butcha Wilmorja je pot v vesolje namesto dober teden trajala kar devet mesecev. Na Zemljo sta se s SpaceX-ovo kapsulo vrnila skupaj z Nickom Haguem in ruskim kozmonavtom Aleksandrom Gorbunovom, ki sta na vesoljsko postajo prispela septembra lani s SpaceX-ovim plovilom.

Sunita in Butch bi se morala na Zemljo vrniti že bistveno prej, z Boeingovim plovilom Starliner, a so nastopile tehnične težave, zaradi česar se je ta na Zemljo (uspešno) vrnil sam, astronavta pa sta čakala na nov prevoz.

Mislav Ante Omazić o voditeljih prihodnosti

Kako oblikovati naslednjo generacijo voditeljev, ki bodo Evropo spodbujali k transformaciji, ob tem pa bodo spodbujali tudi inovacije v globalno vse bolj konkurenčnem in geopolitično nestabilnem svetu? Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV povedal Mislav Ante Omazić, novi predsednik uprave IEDC – Poslovne šole Bled, morajo voditelji prihodnosti "kombnirati agilnost in strateško vizijo, obenem pa imeti globoko razumevanje trendov, ki oblikujejo njihov poslovni kontekst, poznati pa morajo tudi nove tehnologije".

Evropa tako po njegovih besedah rabi "voditelje, ki niso samo voditelji, ampak tudi vizionarji, ki pravočasno prepoznajo tihe signale trga oziroma trende v nastajanju in nanje tudi odreagirajo".  Ob tem je nujno, da voditelji spodbujajo inovacije in razvijajo odpornost podjetij v času hitrih sprememb, pravi novi predsednik uprave IEDC. Omenil je tudi poročilo o bodočih zaposlitvah Svetovnega ekonomskega foruma, po katerem bo do leta 2030 ustvarjenih 180 milijonov novih delovnih mest, 92 milijonov pa bo ukinjenih. To globalno pomeni 88 milijonov novih delovnih mest, "zaradi česar bomo rabili nova znanja oziroma se vseživljensko učiti," je jasen Omazić.

Ob tem poudarja tudi pomen inovacij, ki jim za globalno konkurenčnost Evrope ni nujno le nameniti le več denarja, ampak moramo ustvariti takšen "ekosistem, ki spodbuja stalne inovacije". Za to pa je treba reformirati šolstvo, še izboljšati sodelovanje med raziskovalci in podjetji, pa tudi zmanjšati birokracijo, da bi dosegli večje ekonomske učinke inovacij. Tudi s trenutno zelo aktualnimi večjimi vlaganji v obrambo lahko spodbujamo nove tehnologije, je jasen Omazić.

Kljub spreminjajočim se trendom se po njegovem mnenju pomen trajnosti ne bo zmanjšal, saj bo ta vse bolj "integrirana v vse poslovne modele". Podjetja lahko tudi v globalno konkurenčnem svetu prevzemajo večjo družbeno odgovornost. "To ni strošek, ampak konkurenčna prednost," poudarja sogovornik in dodaja, da cilj podjetij ni več "maksimizacija, ampak optimizacija dobička". Vrednote podjetij so vse bolj pomembne tudi mlajšim generacijam, ki prihajajo na trg dela in za katere se ob vse večjem pomanjkanju kadra borijo delodajalci.

Najbolj brano

Zlata mrzlica: Od kod prihaja zlato v Slovenijo?

Lovrenc Švegl, Etrel: V milijonske izgube smo zašli, ker smo izgubili fokus

Zgodovinske poplave in rekordni dobički nekaterih zavarovalnic

Aleš Skok: 'Rešitev ukrajinskega konflikta bi zagnala gradbeništvo'

Trumpov napad na hutijevce: Bo to vplivalo na Luko Koper?

Kaj danes spremljamo

Eurostat bo objavil podatke o jedrni inflaciji in plačah v evroobmočju.

Ameriška centralna banka Fed bo sprejela odločitev o obrestnih merah. O poslovanju bo poročala družba Tencent.

Na Japonskem bodo objavili podatke o zunanjetrgovinski bilanci in industrijski proizvodnji.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar