Zgodovinske poplave in rekordni dobički nekaterih zavarovalnic

V prejšnjih dneh so se marsikje po državi reke razlile in nas opomnile na nedavne katastrofe. Ne pretiravamo, če rečemo, da nam v zadnjih letih narava ni prizanesla. Slovenijo so leta 2023 prizadele obilne padavine, ki so za seboj pustile opustošenje, terjale pa so tudi človeška življenja. Materialna škoda se je merila v milijardah.

Tudi drugod po Evropi ni bilo prizaneseno.

Spomnimo na lanske majske/junijske poplave v Nemčiji, junijske v Italiji, septembra je bilo prizadetih več evropskih držav - Avstrija, Češka, Nemčija in Poljska -, novembra še Španija, kjer je umrlo več kot 200 ljudi. Portugalsko so septembra lani prizadeli požari.

Na pomoč je priskočila Evropska unija s solidarnostnim skladom. Slovenija je za poplave v letu 2023 prejela 428 milijonov evrov pomoči nepovratnih sredstev Solidarnostnega sklada Evropske unije (EU). Nemčija je dobila 112,1 milijona evrov, Italija štiri milijone evrov. 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je lani po septembrskih poplavah dejala, da bi za pomoč prizadetim državam lahko mobilizirali do 10 milijard evrov iz kohezijskih skladov. Od tega naj bi polovico sredstev prejela Poljska, so navajali na vladni strani Poljske. (Letni proračun Solidarnostnega sklada EU za obdobje 2024–2027 znaša približno 1,1 milijarde evrov.)

Kako so lanskoletne poplave vplivale na poslovanje zavarovalnic 

Poslovanje PZU

Lanske poplave na Poljskem so bile najhujše v zadnjih več kot 20 letih. Poljska zavarovalnica PZU še ni objavila rezultatov o poslovanju za leto 2024, nazadnje so jih za tretje četrtletje lani. Iz Bloombergovega terminala je razvidno, da so v tretjem četrtletju ustvarili 1,22 milijarde poljskih zlotov čistega dobička (290 milijonov evrov), kar medletno predstavlja 18-odstotkov znižanje.

V poročilu, objavljenem na spletni strani, so pojasnili, da je nižja donosnost v segmentu množičnih premoženjskih zavarovanj – poslabšanje rezultata zavarovalnih storitev zaradi nastanka množične škode zaradi vremenskih pojavov, predvsem poplav.

Reuters je pred tem poročal, da je PZU od 12. septembrom do 20. novembra lani obravnaval več kot 48.000 zahtevkov strank zaradi poplavnih škod, v več kot 46.000 jih je izdal odločbe in izplačal skoraj 400 milijonov poljskih zlotov.

Kako so se trgi odzvali na septembrske poplave, je jasno razvidno tudi na gibanju donosnosti delnice. Spodaj poljsko zavarovalnico primerjamo z drugimi zavarovalnicami, ki delujejo v Evropi.

 

  Poslovanje Allianz

Kljub obsežnim naravnim katastrofam je multinacionalka Allianz lani skupni obseg poslovanja povečala za 11,2 odstotka na 179,8 milijarde evrov, dobiček iz poslovanja se je povečal za 8,7 odstotka na 16 milijard evrov, k čemur so prispevali vsi poslovni segmenti, so sporočili iz družbe. Pojasnili so, da je bilo gonilo rasti poslovanje v poslovnem segmentu življenjskih/zdravstvenih zavarovanj, k čemur je močno prispeval tudi segment premoženjskih/nezgodnih zavarovanj.

"V okolju umirjene gospodarske rasti in znatne stopnje naravnih katastrof smo dosegli rekordni dobiček iz poslovanja in čisti dobiček. Vsi segmenti so leto končali nad srednjimi vrednostmi ciljnega dobička iz poslovanja, kar dokazuje odpornost našega poslovnega modela," je poslovanje komentirala Claire-Marie Coste-Lepoutre, glavna finančna direktorica družbe Allianz SE.

Ko govorimo o naravnih katastrofah, so te bile na najvišjem mestu po Allianz Risk Barometer 2024 na Hrvaškem, v Grčiji, Hong Kongu, na Madžarskem, v Maleziji, Mehiki, Maroku, Sloveniji in na Tajskem. 

Poslovanje Generali

Bruto obračunane premije zavarovalne skupine Generali, ki ima sedež v Italiji, so se lani povečale na 95,2 milijarde evrov (+14,9 odstotka), rezultat iz poslovanja je zrasel na rekordnih 7,3 milijarde evrov (+8,2 odstotka), kažejo konsolidirani izkazi. Prilagojeni čisti dobiček se je povečal na 3,77 milijarde evrov (3,57 milijarde leto prej), kar je rekordno visoko, so komentirali pri zavarovalničarju.

Dodajajo, da to dokazuje pozitiven učinek raznovrstnih virov dobička skupine in da je bil takšen rezultat dosežen kljub znatno nižjim neto realiziranim dobičkom v primerjavi s poslovnim letom 2023.

Poslovanje Zürich Insurance Group

Kako je poslovala švicarska skupina, povedo besede finančne direktorice Claudie Cordioli iz letnega poročila: "Skupina je dosegla še en niz rekordnih rezultatov, s čimer je postavila močne temelje za naš ambiciozni finančni načrt 2025–2027."

Prihodki so bili šest odstotkov višji kot v letu prej in si znašali 59 milijard dolarjev, čisti dobiček po davkih pa je znašal 6,2 milijarde dolarjev ali 31 odstotkov več kot v letu prej. 

Kako so poslovale slovenske zavarovalnice? Za lani sta rezultate, sicer nerevidirane, objavili dve zavarovalnici (skupini), to sta Triglav in Sava.  

Pozavarovalnica Sava dosegla dva mejnika

Zavarovalna skupina Sava je lani prestopila dva mejnika: 100 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo (ali 87,8 milijona evrov čistega dobička) in milijardo evrov obsega poslovanja, kažejo nerevidirani podatki o poslovanju. Obseg poslovanja je rasel s 13,7-odstotno stopnjo, kar je več od načrtovanih 11,9 odstotka. "Rast in preseganje načrta skupine sta bila dosežena v vseh odsekih poslovanja, največ pa so k temu prispevala premoženjska zavarovanja, ki so na domačem trgu dosegla 16,9-odstotno rast, na tujih trgih pa celo 17,6-odstotno," so sporočili iz Save. Dodajajo, da so bili uspešni tudi na področju življenjskih zavarovanj, kjer je obseg poslovanja na domačem trgu povečala za 8,9 odstotka, na tujih trgih pa celo za 16,3 odstotka.

"Leto 2024 so tako kot leto 2023 zaznamovale naravne nesreče.  ... Ujme v letu 2024 so prizadele manjše območje in povzročile manj kosmatih škod za Zavarovalno skupino Sava. Vendar je bil vpliv na rezultat Zavarovalne skupine Sava v obeh letih približno enak, saj so ujme leta 2023 posredno vplivale tudi na vpliv ujm v letu 2024 – zaradi njih se je namreč zvišala prioriteta za pozavarovanje naravnih nesreč, povišala pa se je tudi cena pozavarovalnih kritij," so zapisali.

Čeprav je bil vpliv naravnih nesreč (vihar, poplava, potres, toča ipd.) v letu 2024 v absolutnih zneskih na podobni ravni kot v letu 2023, je bilo v drugih segmentih škod dogajanje ugodnejše, dodajajo. Naravne katastrofalne škode so znašale 52 milijonov evrov, kar je 0,3 odstotka manj kot leto prej.

Tržna vrednost delnice se je lani zvišala za 42,9 odstotka na 40 evrov, pišejo v poročilu, medtem ko je 14. marca 2025 zaključni tečaj na Ljubljanski borzi znašal 49,40 evrov. To pomeni, da je delnica od konca leta lani pa do danes pridobila 23,5 odstotka.

 

 

Poslovanje Triglava: Koliko so na rezultat vplivale naravne nesreče

Skupina Triglav je po nerevidiranih podatkih dosegla 1,72 milijarde evrov celotnega obsega poslovanja, kar je nad načrtovano vrednostjo okoli 1,60 milijarde evrov (in odstotek manj kot v 2023). Poslovni izid pred obdavčitvijo je dosegel 159,0 milijona evrov (leto prej 21,1 milijona evrov), čisti poslovni izid pa 131,4 milijona evrov (leto prej 16,3 milijona evrov).

Lani so povečali delež premije, ki jo ustvari zunaj Slovenije. Slovenski trg predstavlja 56 odstotkov, na preostalih trgih regije Adria je Skupina dosegla devetodstotno premijsko rast.

Poslovni izid iz zavarovanja Skupine je dosegel 97,5 milijona evrov (leto prej -7,1 milijona evrov). V segmentu Premoženje je znašal 69,1 milijona evrov (leto prej 3,6 milijona evrov), kar je posledica povečanega obsega poslovanja in znižanja obračunanih škod. V segmentu Življenje se je rezultat povišal na 19,8 milijona evrov (leto prej 16,7 milijona evrov), medtem ko je v segmentu Zdravje dosegel 8,6 milijona evrov (leto prej -27,4 milijona evrov).

"Prihodki iz zavarovalnih storitev so se znižali za štiri odstotke na 1.298,0 milijona evrov, kar je posledica učinka prekinitve izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji. Isti učinek je vplival tudi na višino obračunanih škod, ki so bile nižje za 34 odstotkov in znašale 678,7 milijona evrov," so dodali.

Množični naravni škodni dogodki so na poslovni rezultat vplivali v ocenjeni vrednosti 45,5 milijona evrov (leto prej 212,2 milijona evrov). Med obsežnejšimi so bila neurja s točo v Sloveniji v višini 28,8 milijona evrov škod ter škode iz pozavarovanja v ocenjeni vrednosti 16,2 milijona evrov (predvsem potres na Tajvanu, vremenski dogodki v Nemčiji, Italiji, Švici in Avstriji, posledice orkana Beryl na Karibih, ciklona Boris v srednji Evropi in tajfuna Yagi v Vietnamu in na Kitajskem).

Vpliv naravnih katastrof na posel Posledice naravnih nesreč niso le povečan obseg zavarovanj, pač pa to lahko vodi k povečanju prodaje trgovcem, ki imajo v prodajnem programu baterije, lopate, generatorje in gradbene materiale, potem so tu obrtniki, družbe, ki izdelujejo baterije, ki se ukvarjajo s pitno vodo, pa tudi zavarovalne družbe, so našteli na Investopediji. Zadnje so izpostavljene izplačilom zaradi škod (to jim znižuje dobiček), na drugi strani pa se po naravnih katastrofah poveča povpraševanje po zavarovalnih produktih, saj se lastniki želijo izogniti izgubam v prihodnje. "Ko se povpraševanje po zavarovanjih poveča, se zavarovalnice pogosto odzovejo s podražitvami," opozarjajo pri omenjenem spletnem portalu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar